Na Festivalu neodvisnega filma slavile Borbike
Med 19. in 21. aprilom je v Slovenski kinoteki v Ljubljani potekal že 24. Festival neodvisnega filma. V šestih projekcijah je bilo prikazanih 23 kratkih in 1 celovečerni film. Na zaključnem večeru je žirija Grand Prix festivala podelila animiranemu filmu Borbike režiserke Nike Jurman, še trije filmi pa so prejeli posebne omembe: igrana filma Barcelona režiserja Žige Kukoviča in WC kaseta režiserja Perice Rajčića ter dokumentarni film Laster režiserja Davida Lužarja.
Film Borbike je sodobno in duhovito ogledalo časa. Skozi cinično osladno rožnato prizmo spoznamo groteskno prenarejanje samooklicane ljubljanske meščanske elite, poskus ugajanja dekleta s periferije pa je še zadnji krik po pozornosti, preden se odločno vrne v pristno bukóličnost slovenskega podeželja. Naključno sovpadanje uporabe Barbie figuric z lanskim slovečim celovečercem režiserke Grete Gerwig je filmu Borbike samo v prid. Gre za aktualni izraz avtoric, ki so odraščale s to ikonično igračo. Kolikor je žensk, toliko je tudi različnih uporab barbik. Za avtorico animiranega filma Borbike so te figure tako simbol kiča in uniformiranosti kot hkrati priročna, primerno toga lutkica za animiranje, ki jo Nika Jurman za komično dodajanje dialoga spretno nadgradi z enostavnimi filtri obogatene resničnosti. »Borbike so prvi film, ki sem ga napisala in režirala. Da sem si upala posneti svoj film, sem si morala reči: "Če bom zabavala nekaj prijateljev, bo ok." Nagrada skupnosti neodvisnega filma pomeni, da je prijateljev več, kot jih poznam,« je povedala Nika Jurman. Borbike presežejo mejo med filmom in animiranim filmom, med komičnim in družbeno kritičnim. Gre za preprosto samostoječ izdelek, ki s formo in sporočilnostjo doseže svoj cilj.
Nika Jurman (Foto: Jože Maček)
Posebno omembo žirije so prejeli trije filmi. WC kaseta režiserja Perice Rajčića je kratkometražna komedija, ki je duhovita in estetska vaja v slogu. Dani postulati, kot so analni humor, nerodni glavni lik ter obilica nezgod in pripetljajev, so spretno izvedeni in precej približani možni resničnosti. Perica Rajčić pravi, da je film posnet po resnični zgodbi: »Z družino smo se vračali z dopusta s kamperjem in nikakor nisem mogel sprazniti wc-kasete, ki je puščala in smrdela. Bilo je zelo vroče, zato je bil smrad še toliko bolj neznosen. Trpel sem. Zadeve so vse bolj uhajale iz rok in zapletal sem se v neprijetne situacije, ki sem jih uprizoril v filmu. Vesel sem, da je bil film nagrajen in da so gledalci in žirija prepoznali namen tega filma. Samoironija je močno orožje, ki ga lahko uporabiš takrat, ko ti gre kaj narobe. Ko se naučiš smejati se lastnim napakam, postaneš nekako bolj odporen na vse, kar ti prinese življenje.«
WC kaseta
Perica Rajčić (Foto: Jože Maček)
Film Laster, v režiji v Berlinu živečega režiserja, snemalca in montažerja Davida Lužarja, pa je iskreno prepričljiv dokumentarni portret odvisnika, ki je bil že v zgodnjem otroštvu zaznamovan z družinsko tragedijo. »Človek je tako čudaško in vzdržljivo bitje in življenje, ki se odvija na obrobju družbe, to lahko čudovito prikazuje. Ne predstavljam si ničesar bolj zanimivega, kot iskati trenutke, kjer se srečata surova človečnost in poezija obstoja. Veseli me, da obstajata prostor in čas, kjer to lahko delim z drugimi,« je povedal David Lužar.
Laster
Laster - posebna omemba (Foto: Jože Maček)
Barcelona režiserja Žige Kukoviča je miniaturka, ki sleherno sekundo svojega trajanja napolni z nalezljivo in duhovito uličarsko energijo. S pomočjo vse potrebne ikonografije betonskega igrišča smo vrženi in medias res v še en dan posedanja treh prijateljev. A ti trije liki so tako natančno začrtani ter odigrani s tako prepričljivo lahkotnostjo, da dejansko dobimo občutek, da gledamo zgolj trenutek v neki veliko večji zgodbi. Žiga Kukovič pravi, da je spoznanje, da zgodbe iz našega manjšega mesta najdejo odmev tudi v širši Sloveniji zelo navdihujoče: »Globoko cenimo prejeto nagrado in polni smo motivacije za bodoče projekte. Izjava žirije, da 'Gledamo le trenutek v mnogo večji zgodbi', absolutno drži, saj verjamemo, da imajo ulice še marsikaj za povedati.«
Barcelona
Barcelona - posebna omemba (Foto: Jože Maček)
Selektor Martin Draksler je v letošnji tekmovalni program Festivala neodvisnega filma izmed prijavljenih 112 filmov uvrstil 19 kratkih in en celovečerni film. V spremljevalnem programu so si obiskovalci lahko ogledali še nagrajene filme lanskoletnega Svetovnega festivala neprofesionalnega/neodvisnega filma mednarodne zveze UNICA (Union Internationale du Cinéma), katerega član je tudi Javni sklad RS za kulturne dejavnost, organizator Festivala neodvisnega filma.
Festival je spremljala strokovna žirija, ki so jo letos sestavljali avtorica animiranih filmov Milanka Fabjančič, režiser Blaž Švent ter igralec Petja Labović.
»Tudi letos je Festival neodvisnega filma postregel z izjemno paleto filmov najrazličnejših žanrov in zvrsti, kar dokazuje, da je tovrstna filmska produkcija, kljub temu da jo poganja skoraj izključno neverjetna predanost in entuziazem avtorskih ekip, v dobri kondiciji. Filmi navdušujejo s svežimi idejami, izvirnimi pristopi in visoko kakovostjo. So izredno družbeno kritični, a ne moralizirajo, kar jim daje še posebno moč in čar. Menim, da si ti filmi zaslužijo več pozornosti, kot so je deležni v tem trenutku, ko je FNF skoraj edini prostor, kjer se lahko ti avtorji predstavijo. Prav temu je bila posvečena tudi strokovna okrogla miza, ki je potekala v okviru FNF. Kratek film je pri nas skoraj povsem spregledana filmska tvorba, ki se ji sicer posveča nekaj pomembnih festivalov, praktično neobstoječa pa je distribucija v rednem programu kinematografov ali televizij. Še posebej je to misija nemogoče za neodvisne filme, ki kljub nesporni kvaliteti zelo težko najdejo svoje občinstvo,« je ob zaključku festivala povedal direktor Festivala neodvisnega filma in producent za film pri JSKD Matjaž Šmalc.
Dodatne informacije
Matjaž Šmalc
Producent za filmsko dejavnost
matjaz.smalc@jskd.si
