XXV. SPOMINSKI KONCERT
stara gotska cerkev kartuzije Pleterje,
sreda, 25. oktobra 2017, ob 18. uri.

A MADRE DE DEUS

CAPELLA CARNIOLA

MARTA MOČNIK PIRC
/sopran, mandora, strunski tamburin/

KRISTINA MARTINC / kljunaste flavte

FRANCI KREVH /tolkala/

JANEZ JOCIF / portativ, krumhorn, dude,
piščali, hurdy gurdy /umetniški vodja

Program:

Libre Vermel,
Montserrat, Katalonija, 1399:

STELLA SPLENDENS
O VIRGO SPLENDENS
POLORUM
MARIAM MATREM
LOS SET GOYTS
CUNCTI SIMUS CONCANENTES

Cantigas de Santa Maria,
Alfonso X. »El Sabio«, Španija, 13. stoletje:

POIS QUE DOS REIS
SANTA MARIA VALED
EN TODO TEMPO
ROSA DAS ROSAS
A MADRE DE DEUS
MIRAGRES FREMOSOS
COMO PODEN

O IZVAJALCIH IN PROGRAMU

MARTA MOČNIK PIRC je solopetje študirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Irene Baar. V času študija je prejela študentsko Prešernovo nagrado. V novembru 2006 je zaključila podiplomski študij na Kraljevem konservatoriju v Haagu na Nizozemskem, kjer je svoje znanje poglabljala z Barbaro Pearson in Diane Forlano na oddelku za klasično glasbo ter z Jill Feldman in Michaelom Chanceom na oddelku za staro glasbo. Nastopala je z Orkestrom Slovenske filharmonije, s Komornim ansamblom Slovenicum, Simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo, Komornim orkestrom Wiener Academie, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, z Münchenskim simfoničnim orkestrom in Baročnim orkestrom Kraljevega konservatorija pod vodstvom priznanih domačih in tujih dirigentov. Poučuje solopetje in vokalno tehniko v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.

KRISTINA MARTINC je svojo glasbeno pot začela kot učenka prečne flavte na glasbeni šoli Grosuplje. Leta 2000 se je preusmerila na igranje kljunaste flavte pri prof. Suzani Žužek Paternost. Pri prof. Mateji bajt je zaključila šolanje na Srednji glasbeni  in baletni  šoli in na oddelku za staro glasbo Akademije za glasbo v Ljubljani. Redno se udeležuje poletnih šol kljunaste flavte in seminarjev stare glasbe. S triom Hymnia je nastopala na koncertih in festivalih po Sloveniji in tujini. Za študijsko leto 2010/2011 je z omenjeno zasedbo prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani. Poučuje kljunasto flavto na nižji stopnji glasbene šole Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani.

JANEZ JOCIF je po končani gimnaziji v Škofji Loki študiral arheologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Glasbeno se je izobraževal na teoretskem oddelku Srednje glasbene šole in na oddelku za zborovodstvo Pedagoške akademije v Ljubljani. Kot zborovodja je sodeloval z mnogimi vokalnimi zasedbami med njimi s Komornim zborom Loka, MePZ Glasbena matica Ljubljana, Slovenskimi kantorji itd. V zadnjem času se posveča preučevanju izvajalske prakse zgodnje glasbe posebej v povezavi z upodobitvami glasbenih instrumentov na slovenskih gotskih freskah. Deluje kot svetovalec za historično glasbo in ples pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti.

FRANCI KREVH je diplomiral na oddelku za tolkala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Borisu Šurbku. Je redni član različnih zasedb, s katerimi nastopa doma in v tujini: Orkestra Slovenske filharmonije, tolkalne skupine Slovenski tolkalni projekt in ansambla za sodobno glasbo MD7. Aktiven je tudi kot pedagog in facilitator v tolkalnih krogih. Njegov osrednji fokus je namenjen komorni tolkalni glasbi in tako že vrsto let soustvarja program in delo Slovenskega tolkalnega projekta. Kot član ansambla STOP je prejemnik nagrade Prešernovega sklada.

Prvi del koncerta je posvečen kultu skrivnostne Črne Marije. LIBRE VERMELL, ali rdeča knjiga, je danes eden najbolj poznanih srednjeveških glasbenih kodeksov. Nastal je ob koncu 14. stoletja v samostanu na gori Montserrat v Kataloniji. V njem so med drugim ohranjeni zapisi desetih skladb, ki so se menihom zdele primerne za izvedbo v cerkvi. Deset zapisanih pesmi obsega repertoar od gregorjanskega korala, ljudskih enoglasnih pesmi, kanonov, do večglasja v stilu evropske ars nove. Poleg latinščine najdemo besedila v provansalščini in prve znane zapise v katalonščini. Zanimivo je, da se na kult t.i. Črne Marije v Kataloniji in drugod po srednjeveški Evropi navezuje tudi močno plesno izročilo. To nas povrne v čas, ko so bili glasba, poezija in ples dojemani kot enotno izrazno sredstvo (njihovo ločevanje zasledimo šele v času renesanse in baroka). Obenem pa prepoznamo jasne izvorne stične točke tudi s tradicijo slovenskih t.i. Marijinih vrtcev, ki jih koreologi smatrajo za naše edino avtohtono plesno izročilo.

Glasbena zbirka, ki jo danes poznamo pod imenom CANTIGAS DE SANTA MARIA, je nastala v 13. stoletju v Španiji. Zapisati jo je dal kastilski kralj Alfonso X. imenovan tudi »el Sabio« – Modri. V njej je zbranih preko 400 pesmi posvečenih devici Mariji in predstavlja najobsežnejši evropski srednjeveški glasbeni kodeks. Njegova značilnost je, da brez zadržkov združuje zelo raznovrstne ali bolje rečeno skoraj vse poznane kulture tedanjega sveta. Alfonsu X. je namreč uspelo omogočiti miroljubno in ustvarjalno sobivanje treh svetovnih religij: krščansva, islama in judovstva. Rezultate te kratkotrajne, še danes neponovljive simbioze, zasledimo tudi v glasbi, kjer se mešajo evropski in arabski vplivi, posvetna glasba z liturgično, ljudska glasba preprostih ljudi s sofisticirano glasbo provansalskih trubadurjev.

Dodatne informacije

Janez JOCIF organizator kulturnega programa in svetovalec za historični ples JSKD OI Škofja Loka T: 04 515 71 60 M: tel. 041 80 24 24 E: janez.jocif@jskd.si