INSTRUMENTALNA GLASBA
ZVEZA SLOVENSKIH GODB
p.p. 1531, 1001 Ljubljana
32. tekmovanje slovenskih godb v koncertni težavnostni stopnji
Laško, 19.-20. maj 2012
ŽIRIJA
Tekmovalne nastope godb je ocenjevala petčlanska mednarodna strokovna žirija.
Žirija
Predsednik žirije je, Pieter Jansen (1956), ki je študiral tolkala in klavir na Akademiji za glasbo v Maastrichtu in kasneje diplomiral iz dirigiranja za pihalne orkestre pri Piet Stalmeierju. Leta 1978 je postal vodja tolkal v simfoničnem orkestru Limburg in leta 1993 gostujoči dirigent Orkestra nizozemske Kraljeve mornarice. Leta 1996 je bil imenovan za prvega dirigenta istega orkestra in leta 2001 je postal umetniški direktor. Kot dirigent, je sodeloval s številnimi vojaškimi orkestri po vsem svetu, vključno z simfoničnim orkestom Limburg in Brabants orkestrom, ter posnel vrsto zgoščenk. Trenutno je Pieter Jansen umetniški vodja tolkalskega ansambla Limburg in nizozemskega vojaškega paradnega orkestra ter inšpektor za vojaško glasbo nizozemskih oboroženih sil.
Lovrenc Arnič (1943) izhaja iz glasbene družine. Na ljubljanski AG je diplomiral l. 1966 iz dirigiranja pri prof. dr. D. Švari in 1967 iz klavirja pri H. Horakovi. Kot štipendist je bil 1968/70 na izpopolnjevanju na Konservatoriju "Nikolaj Rimski-Korsakov" v Leningradu, dodatno pa se je še izpopolnjeval l. 1978 v Pittsburgu (ZDA) in l. 1979 v New Yorku. L. 1970 je uspešno opravil avdicijo za dirigenta v Operi in baletu SNG v Ljubljani in bil potem redni član tega ansambla do 1993, ko je prestopil v vrste samostojnih kulturnih delavcev. L. 1974 je ustanovil Ljubljanski mladinski simfonični orkester in ga vodil do l. 1978 ter z njim dosegel na 8. svetovnem tekmovanju v Kerkradeju (na Nizozemskem) zlato plaketo s posebno pohvalo žirije. V času 1991-92 je bil v. d. umetniškega direktorja SNG Opere in baleta v Ljubljani. Sedaj deluje kot svobodni umetnik - samostojni kulturni delavec, kot izr. univ. profesor pa predava na ljubljanski AG simfonično in operno dirigiranje. Vodil je številne operne in baletne predstave od klasičnega do sodobnega repertoarja, doma in na tujem ter hkrati nastopal kot simfonični dirigent.
Marko Munih (1936) Študij dirigiranja je študij dirigiranja končal leta 1961 pri Danilu Švari na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter se v letih 1963/64 izpopolnjeval pri Lovru Matačiču v Frankfurtu na Maini, kjer je bil tudi njegov asistent. Po vrnitvi v Ljubljano je začel nastopati kot orkestrski in zborovski dirigent: od 1963 do 1972 je dirigiral Slovenski filharmoniji (SF), od 1972 do 1979 je bil umetniški vodja Komornega programa RTV Ljubljana, leta 1979 je postal odgovorni urednik Glasbenega programa Radia Ljubljana oz. Radia Slovenija, še naprej pa je redno stal za dirigentskim pultom SF in Simfonikov RTV Slovenija. APZ Tone Tomšič je vodil kar deset let (1965-1975), poleg tega pa še Učiteljski pevski zbor Emil Adamič ter z njima na tekmovanjih in gostovanjih dobil vrsto nagrad. Še kot študent je leta 1960 prejel študentsko Prešernovo nagrado za dirigiranje Beethovnove sedme simfonije. Nagradi Prešernovega sklada je prejel leta 1969 za umetniško vodenje APZ Tone Tomšič ter drugič leta 1985 za izvedbo slovenskih del z Orkestrom Slovenske filharmonije. Poleg nagrad Prešernovega sklada je prejel tudi Betettovo nagrado za poustvarjalnost leta 1983 ter srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za dolgoletno delo v glasbeni dejavnosti leta 2002. Z domačimi simfoničnimi orkestri ali kot gost tujih ansamblov je nastopil v Italiji, Nemčiji, Avstriji, Franciji, Belgiji, na Nizozemskem, Finskem, Danskem, v nekdanji Češkoslovaški in SZ, v Bolgariji in Veliki Britaniji ter s Simfoniki RTVS na dveh turnejah po ZDA in Kanadi.
Henrie Adams (1959) je študiral oboo in dirigiranje na Konzervatoriju za glasbo v Maastrichtu. Njegovi profesorji so bili Anton Kersjes, Lukas Vis and Pierre Kuijpers. Dodatno se je izpopolnjeval še pri Pierre Dervaux-u and Enrique Garciji Asensio. Bil je umetniški vodja komornega orkestra “Sinfonietta” v Masstrichtu, Pihalnega orkestra “Union” v mestu Heythuysen in “Eendracht” v mestu
Meyel, prav tako pa je med leti 1992 in 1999 vodil mladinski orkester v španski Valencici. Kot dirigent je sodeloval je še s Simfoničnimi orkestri iz Limburga, Bilbaua, Valencie, simfoničnim orkestrom extramadura in Pihalnim orkestrom Mesta Madrid. Od leta 1989 je umetniški vodja pihalnega in simfoničnega orkestra “la ArtiÅLstica” v mestu Bunol. Leta 2001 je z pihalnim orkestrom iz Bunol na WMC Kerkrade v Koncertni skupini dosegel najvišje število točk in naziv »Svetovni prvak«. Posnel je več kot 20 zgoščenk pod nazivom “World Wind Music”. Od leta 2008 je umetniški vodja simfoničnega orkestra v mestu Castellon.
Alex Schillings (1957) prihaja iz glasbene družine in se je z 8 leti pridružil krajevni godbi na pihala kot trobentač. Na Konzervatoriju za glasbo v Maastrichtu je nato po trobenti študiral dirigiranje in diplomiral v letih 1979/1980. Leta 1983 je zaključil podiplomski študij pri prof. Rien Rats-u. Dirigiranje je izpopolnjeval pri Lucas Vis-u in Anton Kersjes-u. Leta 1985 je na mednarodnem tekmovanju dirigentov v okviru WMC Kerkrade osvojil srebrno medaljo. V drugi polovici osemdesetih let je bil dirigent Simfoničnega orkestra mesta Kerkrade. Vodil je tudi polpoklicni komorni ansambel »Musica Mosa«. Od leta 1989 do 1995 je umetniško vodil kraljevi pihalni orkester "Sainte Cecile" iz Eijsdna. Kot umetniški vodja je vodil še pihalni orkester »St. Josef« Kaalheide v kraju Kerkrade in fanfarni orkester v kraju Meers. Med leti 1995 in 2001 je bil šef dirigent orkestra Johan Willem Friso v Assnu in med leti 2001 in 2001 šef dirigent Kraljevega vojaškega pihalnega orkestra v Haagu in med leti 2005 in 2011 dirigent Kraljevega vojaškega orkestra van Peer (Koninklijke Harmonie van Peer). Je strokovni sodelavec za podorčje inštrumentalne glasbe pri nizozemski organizaciji Kunstfactor v Utrechtu in od leta 1998 dirigent nizozemskega mladinskega pihalnega orkestra. Umetniško vodi tudi Brass Bands Schooven in Kerkelijke Harmonie "St. Joseph" Weert. Predaval je tudi dirigiranje na Konzervatoriju za glasbo ArtEZ v kraju Zwolle in na Kraljevem glasbenem konzervatoriju v Haagu.
|