Na letošnji literarni šoli bo poudarek na branju in spoznavanju klasičnih in sodobnih pravljic, ki jih bomo pripovedovali in podajali na zdravilen način. Potekale bodo delavnice kreativnega pisanja z mentorji in literati o arhetipih v literaturi (s poudarkom na pravljicah), sledila bodo branja kvalitetne slovenske literature, pogovori z uveljavljenimi pesniki in pisatelji ter terapevti, prepletali bomo literaturo z gledališčem, spoznavali lutkovne tehnike …

Literarna šola 2016 je namenjena odraslim udeležencem (od 18. leta naprej):  pesnikom in pisateljem, pedagogom, mentorjem, literarnim ustvarjalcem, učiteljem, vzgojiteljem, profesorjem, vodjem literarnih skupin, pravljičarjem, knjižničarjem  …

O MENTORJIH

	mag. IGOR CVETKO (1949) je etnomuzikolog, lutkar, ilustrator in glasbenik. Njegovo dolgoletno raziskovalno delo na Inštitutu za glasbeno narodopisje ZRC SAZU in v Slovenskem etnografskem muzeju je zaznamovalo tudi njegovo umetniško delovanje. Osrednja tema njegovega interesa je otroška tradicija. Njegova ljubezen so lutke, ker združujejo vse umetnosti, v katerih je Igor doma. Na način gledališča je mogoča z otroki živa izmenjava omenjenih vsebin in neposredna aplikacija tradicije v sodobno življenje otrok in njihovih družin. To Cvetko izvaja v svojem gledališču Zapik, lutkovnem raziskovalnem laboratoriju, v katerem druži znanje in ustvarjalnost skupaj z Jeleno Sitar. V zadnjem času velik del svojih ustvarjalnih potencialov namenja kamišibaj gledališču. Glede na to, da je prinesel idejo in prve primerke kamišibaj gledališča v Slovenijo, mu v šali kamišibakarji pravijo »oče slovenskega kamišibaja«. V vsaki šali pa je nekaj resnice.
	NELI KODRIČ FILIPIĆ (1964)  je pisateljica za otroke in mladino, ki se je najprej uveljavila s pisanjem mladinskih romanov (nagrajenega z Levstikovo nagrado oz. večkrat nominiranih za nagrado Večernica), kasneje pa tudi s pravljicami – slikanicami. Slednje je želela znova približati prav odraslim bralcem, ki (razen kot starši -bralci svojim otrokom) ne posegajo več po tej zvrsti in so zato prikrajšani za soočanje s pravljičnimi arhetipi v literaturi. Pisanje je njen poklic in ljubezen, a resnična strast je raziskovanje psihe in iskanje neulovljive ter neotipljive esence človeka, ki ji pravimo duša, zaradi katere je meditirala, plesala in potovala čez meridiane sveta ter se potapljala v koordinate sebstva, kar se spet neizbežno prelije v pisanje ter vse, kar sicer dela ali sanja.
	BARBARA KORUN (1963) je pesnica, pisateljica, esejistka in moderatorka, redna gostja mentorica literarnih delavnic in srečanj. Po diplomi iz primerjalne književnosti in slavistike je skoraj dvajset let poučevala slovenščino na gimnaziji, potem je pet let delala v gledališču, zdaj je samozaposlena v kulturi. Izdala je pet pesniških zbirk ter deset v prevodih, njena poezija je objavljena v več kot petdesetih antologijah v štiriindvajsetih jezikih, je tudi dobitnica več nagrad. Trenutno kot prostovoljka poučuje slovenščino v azilnem domu in začenja s študijem geštaltske psihoterapije. Z Ljobo Jenče in drugimi gosti je pred štirimi leti na mednarodnem festivalu pripovedovala Parsivala, tam se je navdušila za umetnost pripovedovanja, za katero Clarissa Pinkola Estes trdi, da je tudi zdravilna, tako za pripovedovalca kot za poslušalstvo.
	JELENA SITAR  je lutkarica, režiserka, dramaturginja, izvajalka, pedagoginja in raziskovalka. Na Pedagoški fakulteti v Kopru predava gledališče in lutke. Njen opus zajema čez štirideset režij v poklicnih lutkovnih gledališčih. Tri leta je umetniško vodila osrednjo slovensko lutkovno gledališče, LGL. Specifično lutkovno poetiko pa sta z Igorjem Cvetkom razvila v svojem malem lutkovnem ateljeju Zapik, kjer raziskujeta komorno, doživljajsko, interaktivno in minimalistično gledališče, po katerem sta razpoznavna doma in v tujini. Zato se ves čas gibljeta po meji možnega in raziskujeta mejne oblike gledališča, ki vsebujejo zgoraj našteto. Kamišibaj je ena od njih. Jelena ga raziskuje kot teoretičarka, izvajalka in pedagoginja in tako sooblikuje razvoj kamišibaja v Sloveniji.
	BINA ŠTAMPE ŽMAVC (1951) je slovenska pisateljica, pesnica, režiserka in prevajalka. Študirala je primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Pet let je poučevala, nato se je ukvarjala še z glasbo in gledališčem. Trinajst let je vodila otroško improvizacijsko gledališče v Eksperimentalnem gledališču Celje, kjer je bila režiserka, dramaturginja in avtorica tekstov. Je članica uredništva revije Poetikon.  Piše pesmi, prozo in dramska besedila, večinoma za mlade bralce. Njeno mladinsko poezijo označuje bogat pesniški jezik, ritem in veliko novih izmišljenih besed. V mladinskem pripovedništvu ustvarja domišljijske svetove. Piše tudi igre in lutkovna dela za otroke in šansone za odrasle. Za svoja dela je prejela več nagrad. Med najpomembnejše sodijo: nagrada Desetnica za otroško in mladinsko književnost za pesniško zbirko Živa hiša (2007) ter nagrada Večernica (2009) in za nagrada Desetnica (2011) za delo Cesar in roža.  Letos februarja je slovenska ilustratorka Alenka Sottler prejela zlato medaljo -  nagrado Združenja ameriških ilustratorjev  za za ilustracijo Evridike v knjigi Pesem za liro avtorice Bine Štampe Žmavc. Bina živi in ustvarja v Celju.

POTEK IN TRAJANJE ŠOLE

PREDVIDENI TERMINI DELAVNIC:

Podcerkev, Ars Viva
petek, 8. julija 2016, 15.00-19.00:
Naslov: Zdravilno pripovedovanje
Mentor: Barbara Korun
Kratka vsebina: Po kratkem uvodnem predavanju o zgradbi zgodb, njihovi zdravilni in (samo)spoznavni vrednosti, si bomo udeleženci ustvarili vsak svojo zgodbo ter jo povedali drug drugemu. Začeli bomo z nekaterimi vajami ozaveščanja doživljanja, ki bo v tistem trenutku teklo skozi nas oziroma bomo mi potopljeni vanj ter si s pomočjo naključij in nekaterih tehnik izbrali protagonista/-tko svoje zgodbe, ga/jo opremili z določenimi lastnostmi ter poslali v svet. Pri tem bomo tako intuitivno uporabljali kot razumsko ugotavljali in upoštevali zakonitosti razvoja svoje zgodbe, si to zgodbo ne le zamislili in jo povedali, ampak po pripovedovanju tudi raziskali, kaj je sprožila v nas in kaj v poslušalcih ter tako poiskali pomen, ki zdravi. Ob pripovedovanju bomo raziskovali tudi nebesedne, glasovne in gibalne možnosti izražanja, predvsem pa empatično oživljali in izražali nezavedne dele svoje psihe, ki se bodo metaforično in simbolično izrazili s pomočjo pripovedovanja.

Podcerkev, Ars Viva
sobota, 9. julija 2016, ob 9.00-13.00:
Naslov: JE PRAVLJICA LAHKO STARA?
Mentor: Bina Štampe Žmavc
Kratka vsebina:  Je pravljica lahko stara? Enoznačnega odgovora pravzaprav ni, saj se hkrati sprašujemo o časovni zaznamovanosti pravljice in njeni univerzalnosti. Kam torej vodijo pravljice, v čas naprej, v čas nazaj, ali v brezčasje. Ob literarno-teoretskih izhodiščih bomo iskali odgovore ob dveh slovenskih pravljicah, starejši, takorekoč kanonizirani pravljici, in sodobni slovenski pravljici.
Podcerkev, Ars Viva

sobota, 9. julija 2016, ob 15.00-19.00:
Naslov: PUNČKA IN VELIKAN
Mentor: Neli Kodrič Filipić
Kratka vsebina:   Arhetipi so naša civilizacijska zapuščina, kje in na kakšen način se srečujemo z njimi ter kako to deluje na našo psiho? Branje in pisanje – sta to dve različni aktivnosti? Kako uporabljamo domišljijo in kaj je empatija ter kako se to dvoje prepleta? Komu pravzaprav pripovedujem, ko pišem zase? Kakšna je razlika med pisanjem dnevnika, pravljice ali romana? Pišem – torej sem: a kaj želim s pisanjem povedati? O vsem tem se bomo spraševali in iskali odgovore, naredili kakšen eksperiment in se prepustili ustvarjalni slasti; odprli zapornico, da bodo besede stekle. In končno v morju besed iskali tisto školjko, ki v sebi skriva biser – ter za to uporabili najboljšo naravno metodo: sirkovo metlo. Povedano preprosto: pisali bomo, ne da bi se pisanja bali.

Podcerkev, Ars Viva
nedelja,10. julija 2016, 9.00-13.00:
Naslov:  Pravljice na način kamišibaj gledališča
Mentorja: Jelena Sitar in mag. Igor Cvetko
Kratka vsebina: Kami japonsko pomeni papir, šibaj pa gledališče. Gre za pripovedovanje zgodbe ob slikah v malem lesenem odru. Specifična umetniška oblika se je razvila na Japonskem v času velike recesije in se umaknila televiziji v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Danes po vsem svetu ponovno doživlja razcvet. V Sloveniji je kamišibaj prisoten četrto leto in ima vse več privržencev tako med umetniki različnih usmeritev kot med pedagogi in terapevti.  Kakšne so izrazne specifike kamišibaja? Kako deluje zgodba v srečanju z likovno dimenzijo, ki jo ponujajo slike s ključnimi ali specifičnimi dogodki zgodbe? Kako poteka komunikacija z občinstvom ob kamišibaj predstavi? Kakšna je mehanika kamišibaja in kako se v njem prepletajo različne umetniške zvrsti? Kako doseči njihovo sozvočje? Izvajalec kamišibaj predstave nikakor ni gledališki igralec, veliko prej pripovedovalec - in prikazovalec. Zgodbo posreduje, kot jo razume in čuti sam. Njegova avtentičnost je pri tem ključnega pomena, saj le tako pride do svojega cilja, doseči »kyokan«, skupno občutenje in doživljanje, razmišljanje in čustvovanje ob zgodbi. Za pripovedovalca zgodb je srečanje s kamišibajem vsekakor zanimiva informacija, upamo da tudi izkušnja. Skupno dopoldne ob kamišibaju vključuje kamišibaj predstave, predstavitev osnovnih elementov in, demonstracijo mehanike kamišibaja, kratek zgodovinski oris. Udeleženci bodo lahko preizkusili delovanje kamišibaj gledališča na predstavljenih primerih, ter ustvarili preprosto skupno kamišibaj predstavitev za zaključek letošnjega druženja.

petek in sobota, 8. in 9. julij 2016, 20.00
Kulturni program: pogovori, koncerti, branja

ROK PRIJAVE IN PLAČILO

Rok prijave:  zaključen (zapolnjena mesta). V primeru prostih mest podaljšamo do 24. 6. 2016.  Izpolnjeno priloženo PRIJAVNICO pošljite najkasneje do zgoraj navedenega datuma na e-naslov:  mentor@jskd.si ali na naslov: JSKD, Štefanova 5, 1000 Ljubljana. Spletna stran: www.jskd.si,  dodatne informacije: 01/24-10-516. Po prijavi Vam bomo poslali predračun. Prijava je potrjena po plačanem predračunu. Prijavi obvezno priložite kratek opis vaše literarne ustvarjalnosti, v prijavnici!

STROŠKI

Šolnina za literarno šolo (vse tri dni) znaša 55,00 €. Sklad bo po prejemu prijavnice poslal udeležencem predračun s položnico. Šolnino je treba poravnati pred začetkom šole. Prijavnica je nepreklicna, šolnino povrnemo le na podlagi zdravniškega spričevala. Vsak udeleženec bo prejel  potrdilo o sodelovanju na literarni šoli (s točkami za napredovanje).

BIVANJE IN PREHRANA

Postelje (z zajtrkom) smo v sodelovanju z ARS Viva rezervirali na skupnih ležiščih za 10,00 €, dvoposteljne sobe s skupnim zajtrkom pa za 15,00 € (na razpolago sta dve sobi). Cena kosila na osebo: 7,00 €. Za večerji in večerni kulturni program bo poskrbela območna izpostava  JSKD Cerknica. Vse aktivnosti se bodo dogajale na domačiji slikarja, pesnika in direktorja ARS Vive, Benjamina Žnidaršiča, ter v bližnjih kulturno-turističnih znamenitostih (Grad Snežnik).  

Informacije in prijave

Jožica Mlinar
vodja JSKD OI Cerknica,
oi.cerknica@jskd.si, T: 01/709-67-41

Barbara Rigler
sam. svetovalka JSKD za literaturo in odgovorna urednica revije Mentor
01/24-10-516, 051/675-238