Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Naziv seminarja:		»KU KAMJE MUORMO BIT / TUD ČE NEČEMO«* Literatura v narečnih jezikih oz. jezik kot avtorjeva identiteta / Literarna šola JSKD 2024
Organizatorji:		JSKD RS in revija Mentor v sodelovanju z območno izpostavo JSKD Tolmin
Kraj izvedbe:		CŠOD OE Soča Tolmin, Dijaška ulica 12, 5220 Tolmin
Termin:		od četrtka do sobote, 22. do 24. avgusta 2024
Mentorji:		Barbara Korun, Renata Lapanja, Jure Longyka, Anja Mugerli
Cena:		100,00 € (kotizacija za delavnico, plačljiva po predračunu do začetka šole) Udeleženci sami poravnajo tudi stroške dveh nočitev in kosil.
Cena samoplačniške nočitve in polpenzion:		41 €/osebo (CŠOD Dom Soča Tolmin)
Število udeležencev:		12 do 15 max
Rok prijave:		sreda, 10. julija 2024 oz. do zapolnitve mest

* (Claudia Salamant)

VSEBINA

Literarna šola 2024 je namenjena odraslim udeležencem (od 18. leta naprej), ki jih zanima avtorsko literarno ustvarjanje, predvsem delo na avtentičnem jeziku - pisanje besedil, pripovedovanje, kantavtorstvo …. tudi v narečnem jeziku; tako poezija, proza kot besedila za glasbeno podlago (slovenske glasbene skupine …). Vsi, ki bi radi svojo ustvarjalnost poglobili, delili, dopolnili, vabljeni v Tolmin v našo skupnost na štirikratno dozo jezikovne zakladnice. Pri razmisleku ter poglabljanju v narečne besede in svoj lasten jezik vam bodo pomagali naši odlični mentorji.

Literarno šolo priporočamo tako literarnim ustvarjalcem in glasbenikom, študentom, pedagogom, profesorjem, urednikom šolskim glasil, mentorjem, vodjem literarnih skupin, pravljičarjem, knjižničarjem …. Vsem, ki razmišljate o svoji avtentični literarni poti!

POTEK IN TRAJANJE ŠOLE

PREDVIDENI TERMINI DELAVNIC
in KULTURNI SPREMLJEVALNI PROGRAM*:

Tolmin, CŠOD OE SOČA

četrtek, 22. avgusta 2024, 15.00-19.00

Naslov delavnice: PREGLED NAREČNIH POJAVOV V SLOVENSKI POPULARNI GLASBI
Mentor: Jure Longyka

Kratka vsebina:Razmerja med knjižnim in narečnim jezikom, med pisano in govorjeno besedo, med zloženo pesmijo in njeno glasbeno izvedbo so si zelo sorodna. Pri vseh pogosto čutimo globoko vmesno brezno. Ki nas ga je strah preskočiti. Zaradi tega strahu je prečkanje teh bregov plaho, okorno, nemalokrat kljub želji po avtentičnosti celo izumetničeno in neprepričljivo. In vendar so ljudje, ki namesto brezna vidijo most. Ki s smetjem nesmiselnega razmejevanja brezno zasujejo in iz nikogaršnje zemlje naredijo cvetoč travnik. Ki s srčnostjo svojega izraza preprosto govorijo in pojejo. V svojem jeziku z vsemi njegovimi odtenki. V svojem jeziku, ki je tisti, ki so ga vselej govorili doma, pa tisti, po katerem so takoj vedeli, iz katere doline kdo prihaja, tisti, s katerim so naredili šolo, in tisti, ki je odmeval iz radia in televizije. Ter vse, kar je vmes. Ali bolje rečeno vse skupaj. Kdor je v svojem narečju pristen, od knjižnega jezika ni odtujen, temveč ga do njega vodi široka cesta. Ali je tako tudi v glasbi? Ljudski, umetni, popularni glasbi? Sprehodili se bomo od prvih znanih zvočnih zapisov slovenske glasbe s konca 19. stoletja, ki je pričakovano ljudska in torej v narečju, do mladih sodobnih mojstrov nebrušenega jezika. Ne bomo se omejevali z zvrstmi. Ne jezikovnimi, ne glasbenimi. Ja, tudi sodobni rap v velenjskem slengu je primer narečne popevke. Delavnica bo temeljila na odkrivanju in poslušanju, sprotna faktografija bo služila umestitvi v čas in prostor. Vse z namenom uvida, iščoč priložnosti za razmislek in analizo, postavljaje iztočnice za nadaljevanje literarne šole.

**Spremljevalni program:*

20.00, Tminsko poletje, koncert skupine AVTOMOBILI

petek, 23. avgusta 2024, ob 9.00-13.00

Naslov delavnice: LJUDSKE ZGODBE: PROSTOR KOLEKTIVNEGA SPOMINJANJA?
Mentorica: Renata Lapanja

Kratka vsebina: David Campbell, znan škotski pripovedovalec, je rekel, da so ljudske zgodbe politika srca. Politika, ki povezuje, ne glede na geografske, narodnostne, državne, politične ali katerekoli druge meje. Ljudje, ki živijo na skupnem območju ali zamejenem družbenem prostoru, si ne delijo samo skupinske identitete, ki izhaja iz skladišča spominov na pretekle dogodke; povezuje jih tudi skupna folklora, katere velik del je ustno slovstvo, torej pravljice, povedke, legende, bajke, pregovori ipd. Na mejnih območjih, ki so cone kulturnega prekrivanja, je kolektivni spomin oziroma skupna folklora včasih močnejša referenčna točka identifikacije, kot sta narodnostni ali politični diskurz. Zgodbe, torej ustno izročilo, nas oblikujejo in so del nas, dajejo nam prostor in poreklo ter zavedanje tega, kdo smo in kam gre naša pot. V kontekstu ustnega slovstva je v psihoanalitskem smislu kolektivni spomin vezan na arhetipskost v ljudskih pripovedih. Skupno mitološko koreninjenje ni evidentirano zgolj v geografsko zamejenih območjih, vzporednice istih motivov in simbolov najdemo v pripovedih s celega sveta. Na tej kratki delavnici pripovedovanja ljudskih zgodb bomo skozi preproste tehnike približevanja tem arhetipskim prvinam raziskovali lastne avtentične načine pripovednega izražanja, pri čemer bomo pozornost namenili tudi izbiri pripovednega jezika.

petek, 23. avgusta 2024, ob 15.00-19.00

Naslov delavnice: V POPKU SVETA
Mentorica: Barbara Korun

Kratka vsebina: Namen tokratne pesniške delavnice bo odkrivanje, jačanje in ozaveščanje lastne srčne govorice, narečne govorice, najbolj intimne govorice sploh. Prvi del bomo posvetili praktičnemu delu: vsakdo bo vnaprej poslal tri svoje pesmi v narečju, s katerimi še ni zadovoljen, prebrali jih bomo skupaj in avtorju oziroma avtorici razkrili svoje občutke ob branju. V drugem delu se bomo pogovarjali, šlo bo za izmenjavo izkušenj, zadreg in njihovih rešitev pri pisanju, zapisovanju in branju ter razširjanju pesmi v narečjih, pri tem se bomo dotaknili tudi najpomembnejšega vprašanja: od kod izvira želja po pisanju, ustvarjanju v narečju, pomen druženja in prebiranja teh pesmi, komu oziroma čemu so le-te namenjene.

**Spremljevalni program*

20.30, Lukatelce v Volčah pri Tolminu – pripovedovalsko-glasbeni večer: PACIFERKA

Izvajajo: Renata Lapanja, pripovedovanje in glasba (organeto), Andrea Pandolfo, glasba (trobenta in krilni rog), Ambra Celeste Mazzariol, ples/gib.

sobota, 24. avgusta 2024, 9.00-13.00

Naslov delavnice: ZA PEST BESED: PISANJE KRATKE KRATKE ZGODBE
Mentorica: Anja Mugerli

Kratka vsebina: Glavna značilnost kratke kratke zgodbe (angl. flash fiction), je njena kratkost. Načeloma vsebuje vse, kar ima tudi »običajna« kratka zgodba, torej dogodek, dobro razvite like, kompleksne teme in preobrat. Pri pisanju te forme je pomembno, da povemo zgodbo s čim manj besedami, ne da bi pri tem izgubili njeno kompleksnost. Njen jezik je ekonomičen in učinkovit, na delavnici pa bomo poseben poudarek dali narečnemu oziroma pogovornemu jeziku. Mentorica bo udeležencem predstavila primere kratke kratke zgodbe tako tujih kot slovenskih avtorjev, vključno s svojimi. Delavnica bo sestavljena iz branja in komentiranja besedil ter različnih vaj, udeleženci pa bodo napisali tudi čisto svojo kratko kratko zgodbo.

PREDSTAVITEV MENTORJEV:

Barbara Korun

Barbara Korun se je rodila 1963 v Ljubljani, kjer je tudi diplomirala iz primerjalne književnosti in slovenistke ter dve desetletji učila na gimnazijah. Nekaj let je delala kot lektorica in dramaturginja v slovenskih gledališčih, sedaj ima status samozaposlene književnice. Od leta 2013 organizira redna mesečna srečanja ob branju novih zbirk slovenskih pesnic Pesnice za pesnice, za kar je leta 2020 dobila nagrado mira Slovenskega centra PEN. Njeno pesniško delo obsega osem knjig poezije, šestnajst knjižnih prevodov, objavljeno je bilo tudi v preko osemdesetih antologijah doma in po svetu, zanj je prejela tudi nekaj slovenskih in mednarodnih nagrad ali nominacij. Barbara je že več kot trideset let redna sodelavka literarnih izobraževanj JSKD, mentorica in moderatorica literarnih večerov ter okroglih miz.

Renata Lapanja

Renata Lapanja kreativno raziskuje raznolike interpretacije znotraj pripovedništva. V svoje delo inovativno vključuje harmoniko in tako združuje pripovedovanje z glasbo. Od leta 2009 se je izobraževala pri vodilnih slovenskih pripovedovalkah (Anja Štefan, Špela Frlic, Ana Duša); v Šoli pripovedovanja pri Pripovedovalskem varieteju, pri znani pripovedovalki židovske tradicije, Shonaleigh Cumbers, ter pri italijanski pripovedovalki Paoli Biato. Od leta 2012 je v Tolminu osem let organizirala pripovedovalske dogodke, ki so bili deležni tako lokalne kot širše pozornosti. Vodi delavnice pripovedovanja zgodb za mladino in odrasle. Preko njih je vzpostavila sodelovanje z zamejskimi Slovenci v Italiji. Vse od leta 2013 v regijskih knjižnicah vodi ure pravljic, s pripovednimi nastopi obiskuje osnovne šole in vrtce. Leta 2019 je v sodelovanju s skladateljem in trobentačem Andreom Pandolfom ustvarila pripovedovalsko-glasbeni projekt Zgodbe o smrti in ljubezni, s katerim sta gostovala na številnih prizoriščih in radijih, leta 2022 sta glasbene in pripovedne prvine združili z Niko Solce v Zgodbah zdravilkah, v letu 2023 pa so v projektu Paciferka prepletli pripoved, pesem in glasbo z Bogdano Herman ter Andreom Pandolfom. Renata pripoveduje predvsem za odrasle, pri čemer jo zanima raziskovanje vprašanja, kako zgodbo podeliti z občinstvom na čim manj performativen način. Preizkuša tudi meje jezikovnih kodov ter zato največkrat pripoveduje v kombinaciji maternega narečja ter jezika, v katerem komunicira vsakodnevno, preizkušala se je tudi v pripovedovanju v italijanščini. Foto: Matej Maček/JSKD

Jure Longyka

Jure Longyka. Ozdravljeni deloholik. Govorec, moderator in glasbeni kurator, ki je zaznamoval slovenski radio zadnjih petintrideset let. Tretjino na Radiu Študent, dve na Valu 202. Njegov najbolj znani radijski otrok je oddaja Izštekani (1993-), malce bolj zadaj se sramežljivo skrivata Telstar (1997-2014) in Oldies-Goldies lestvica (1990-1996). Je prejemnik treh strokovnih viktorjev kot najboljši radijski voditelj ali kot avtor najboljše radijske zabavne oddaje. Obdarjen je z enim najbolj markantih glasov v deželi, s katerim napoveduje svoje radijske podvige, osrednje informativne oddaje, državne proslave in prireditve v nacionalnem hramu kulture. Da neštetih reklam niti ne omenjamo. Na pot mu še vedno prihajajo novi izzivi, od gledališča prek interpretacije poezije ob harmoniki Jureta Torija do pripovedovanja zgodb s skupino Gobec in godec. Včasih se predstavi rekoč, da je kot bobnar - to je tisti, ki se rad druži z glasbeniki – saj je z Izštekanimi postal ponosni sopotnik slovenske popularne glasbe. Tu in tam pomaga opremiti kak film z glasbo, uredi kakšno glasbeno izdajo ali napiše spremno besedo. Za nameček svoje govorne veščine že več kot četrt stoletja prenaša na mlade radijce, novinarje ali komunikologe, od Pop TV-ja do Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Foto: Alan Orlič Belšak

Anja Mugerli

Anja Mugerli (1984) je pisateljica, lektorica in urednica. Diplomirala je iz slovenistike na Univerzi v Novi Gorici ter magistrirala iz uprizoritvenih študij in kreativnega pisanja na Univerzi na Primorskem. Leta 2012 je bila finalistka na Festivalu Urška. Leta 2015 je pri založbi Litera izdala svojo prvo knjigo, zbirko kratkih zgodb Zeleni fotelj, ki je bila nominirana za najboljši prvenec. Leta 2017 je izšel njen roman Spovin (Litera), ki se je uvrstil med deseterico za nagrado kresnik. Leta 2020 je pri Cankarjevi založbi izšla njena tretja knjiga, zbirka kratkih zgodb Čebelja družina, ki je bila leta 2021 nominirana za nagrado novo mesto short, istega leta pa je prejela nagrado Evropske unije za književnost. Zbirka Čebelja družina je prevedena v italijanski, hrvaški, makedonski, madžarski in bolgarski jezik. Leta 2023 je izšel njen roman Pričakovanja, ki je bil nominiran za nagrado kritiško sito in Cankarjevo nagrado ter se je uvrstil med peterico za nagrado kresnik. Leta 2024 je izšla njena tretja kratkoprozna zbirka z naslovom Plagiat (Miš). Od leta 2019 deluje kot urednica literarnega časopisa November, v tem času pa je vodila tudi številne delavnice kreativnega pisanja, med drugim v Novi Gorici, kjer živi, v Trstu, na Nabrežini in v Bruslju.

Kresnik za najboljši roman Anji Mugerli za roman Pričakovanja.
Žirija je v utemeljitvi zapisala, da Anja Mugerli "na literarno dovršen in reflektiran način odpira tabuje, kot so neplodnost in dileme ob postopkih umetne oploditve. Neposredno spregovori o nadzoru nad razmnoževalno vlogo ženske, ki je kljub emancipaciji v sodobni družbi še vedno zreducirana na maternico, in podvomi o idealizaciji materinstva, ki ga okolica spodbuja za vsako ceno in vzbuja občutek krivde, kadar ženska ni pripravljena za to žrtvovati lastnega zdravja ali načina življenja." /…/ "Anja Mugerli ne moralizira in ne zapade v sentimentalnost, pač pa psihološke dileme svoje protagonistke predstavi stvarno, brez ovinkarjenja, celo s kančkom humorja in literarno prepričljivo. Prav zato gre tudi za delo, ki na podlagi intimne izkušnje, kot umetnost, odpira in premika meje diskurza o družbeni vlogi ženske v 21. stoletju," so dodali v žiriji.
Foto: Matej Murić

ROK PRIJAVE IN PLAČILO

Rok prijave: sreda, 10. julija 2024 (oz. do zapolnitve mest). Prijavite se preko spletne prijavnice na naslednji povezavi:

V drugi polovici avgusta 2024 Vam bomo poslali predračun. Prijava je potrjena po plačanem predračunu. Prijavi priložite kratek opis vaše literarne ustvarjalnosti!

STROŠKI

Šolnina za literarno šolo (vse tri dni/štirje moduli) znaša 100,00 €. JSKD bo po prejemu prijavnice poslal udeležencem predračun s položnico. Šolnino je treba poravnati pred začetkom šole. Prijavnica je nepreklicna, šolnino povrnemo le na podlagi zdravniškega spričevala. Vsak udeleženec bo prejel potrdilo o sodelovanju na literarni šoli (s točkami za napredovanje).

BIVANJE IN PREHRANA

Bivanje (polpenzion) je možno v prenovljenem Dijaškem domu Tolmin, cena: 41,00 €, doplačati bo potrebo še turistično takso. S seboj lahko pripeljete partnerje, sopotnike, ki v času delavnih uživajo v tolminskih lepotah, zvečer pa se skupaj družimo ob kulturnem vzdušju (Tminsko poletje, v Volčah …).

Prijavo bivanja opravite na CŠOD OE SOČA https://www.csod.si/prijavnice/letovanja-priprave

Na osnovi prejete prijavnice bodo v CŠOD pripravili ponudbo in po prejetju 30 % avansa bo rezervacija dokončno potrjena.

Za petkovo večerjo, poizkušanje lokalnih dobrot in večerni kulturni program bo poskrbela območna izpostava JSKD Tolmin.

Informacije in prijave

Barbara Rigler,
producentka JSKD za literaturo in odgovorna urednica revije Mentor
T: 01 320 95 72
E: barbara.rigler@jskd.si

Silva Seljak
vodja območne izpostave JSKD Tolmin
T: 05 380 11 70
E: silva.seljak@jskd.si

programski list
(datoteka PDF)

»KU KAMJE MUORMO BIT / TUD ČE NEČEMO«*

Literatura v narečnih jezikih oz. jezik kot avtorjeva identiteta / Literarna šola JSKD 2024