Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Naziv seminarja:		DIRIGENTSKA ŠOLA ZA PIHALNE ORKESTRE 1. stopnja (Miro Saje) 2. stopnja (Jan Cober)

Kraj izvedbe:		Ljubljana, Zagreb
Termin:		november 2015 - april 2016
Mentorji:		Jan Cober in Miro Saje
Cena:		200,00 €- 800,00 €
Rok prijave:		1. 10. 2015

Šola v svojem »študijskem« programu zajema vse, kar morajo dirigenti vedeti, ko stopijo pred orkester. Mentorja sta Jan Cober in Miro Saje. Pri šoli sodelujejo številni ljubiteljski in profesionalni
pihalni orkestri.

Rok za prijave je podaljšan do 10. oktobra 2015.

VSEBINA in CILJI

Tudi v šolskem letu 2015/2016 Zveza slovenskih godb in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabita k vpisu na 1. in 2. stopnjo Dirigentske šole ZSG pod mentorskim vodstvom Jana Cobra (2. stopnja) in Mira Sajeta (1. stopnja).

Dirigentska šola ZSG je primerna za izobraževanje dirigentov godb in pihalnih orkestrov ter priporočljiva za dirigente šolskih orkestrov in orkestrov glasbenih šol.

1. STOPNJA

1. stopnja dirigentske šole bo 4-krat letno (po 3 dni) potekala s slovenskimi ljubiteljskimi pihalnimi orkestri.

PREDVIDENA KOTIZACIJA – za vse termine:
Za seminariste včlanjenih godb v ZSG:

aktivni 400 € (cena z že vključenim 22 % DDV),
pasivni 200 € (cena z že vključenim 22 % DDV).

Za nečlane:

aktivni 610 € (cena z že vključenim 22 % DDV),
pasivni 305 € (cena z že vključenim 22 % DDV).

Sočasno aktivni udeleženci lahko pasivno obiskujejo 2. stopnjo.

2. STOPNJA

2. stopnja bo 4-krat letno (po 3 dni) potekala s profesionalnimi pihalnimi orkestri.

1. termin - 26. - 28. 10. 2015

Tema: GLAS (vokal) – vidiki v glasbi za pihalne orkestre.

Glas (vokal) je bil v zgodovini osnovni povod (primer) za nastanek pihalnega inštrumenta. Zaradi tega imamo znotraj izvajanja še vedno določene podobnosti z vokalom:

Fraziranje, dihanje, razmišljanje v glasbenih linijah.

Lirični elementi in izražanje.

Ali je možen način igranja podoben človeškemu petju?

Kakšna je razlika med dirigiranjem pihalnemu orkestru in zboru?

Ali je razlika v načinu taktiranja in kakšna je?

Kakšen repertoar potrebujemo za vzgojo glasbenikov?

Ali obstajajo primerne skladbe, kjer lahko dirigenti ustrezno spoznavajo razmerja med vokalom in inštrumenti?

Program termina bo:

Richard Strauss, prir. Christiaan Janssen: CAPRICCIO
Percy Grainger: CHILDERNS MARCH
Vaughan Williams: NORTHFOLK RHAPSODY nr.1
Richard Wagner: ELSA’s PROCESSION TO THE CATHEDRAL iz opere Lohengrin

2. termin - 18. - 20. 1. 2016

Tema: Večno trajajoči konflikt – FUNKCIONALNOST ali IZRAZNOST

Najpomembnejše značilnosti dirigenta:

Izbiranje možnosti med mnenjem in intuicijo?

Izbiranje razlik v načinih dirigiranja.

Kako najti način za samostojen razvoj v dirigenta?

Katere kvalitete potrebuje dirigent?

Karakternost v glasbi in »različnost« občutij dirigenta

Ali lahko dirigent dojema glasbo, ki ni po njegovem okusu?

Program termina bo:

Percy Grainger: LINCOLNSHIRE POSY
Ferrer Ferran: JUNGLA, Poema Ambientado en la Selva Africana

3. termin - 22. - 24. 3. 2016

Tema:

Orkester kot inštrument.

Analiza orkestrskega odziva.

Inštrument je material, na katerega lahko glasbenik med igranjem neposredno vpliva. Tudi pihalni orkester je lahko inštrument. Toda ali ima osebnost ali ima pridih človeka?

Kaj potrebuje dirigent, da lahko igra tako dobro kot glasbeniki?

Znotraj tretjega termina bomo spoznali, kako najti različne in podobne vidike. Ugotovili bomo tudi, v katerem trenutku prevzame orkester vlogo dirigenta in obratno (to se pri dirigentu nato odraža predvsem v pasivnosti oz. aktivnosti njegovih kretenj).

Program termina bo:

David Maslanka: A CHILD GARDEN OF DREAMS
John Mackey: HUMOR IN MUSIC
Deep Purple, prir. Erik Somers: DEEP PURPLE

4. termin - 6. - 8. 6. 2016

Tema: Tolkala in izvajanje glasbe na način tolkal

Tolkala so trenutno v izrednem razvoju. Spoznavali bomo nove inštrumente in nove zvokovne zmožnosti, v nasprotju s tradicionalnimi inštrumenti.

Kaj to pomeni za dirigenta?

Kakšne so možnosti in tipični vidiki izvajanja take glasbe.

Današnje glasbene novitete so zelo pogosto izredno »podprte« s tolkali. V skladbah je veliko ritmičnosti in »agresivnega« načina izvajanja.

Kateri repertoar je primeren in uporaben ter kakšna je funkcija dirigenta?

Program termina bo:

Amando Blanquer Ponsoda: ENTORNOS
E. Krause: UN DIA DE LA VIDA MEXICANO
Alberto Ginestera: DANZAS DEL BALLET ESTANCIA

PREDVIDENA KOTIZACIJA – za vse termine:
Za vse seminariste:

aktivni 800 € (cena z že vključenim 22 % DDV),
pasivni 400 € (cena z že vključenim 22 % DDV).

Ob koncu šolskega leta bodo slušatelji opravili praktični preizkus in prejeli potrdilo o opravljeni dirigentski šoli.

Seminaristi Dirigentske šole ZSG obeh stopenj imajo možnost igranja v orkestrih Musica creativa 2016 brez plačila članarine.

Kotizacija ne zajema stroškov prevoza, prenočevanja in prehrane v času posameznega termina. Vsak udeleženec si mora bivanje urediti sam.

Možno je plačilo v dveh obrokih. Prvi obrok je potrebno plačati do začetka dirigentske šole (pred 1. terminom), drugi obrok do 30. januarja 2016.

V primeru nezadostnega števila prijav si organizator pridržuje pravico do spremembe programa in zmanjšanega obsega oziroma v skrajnem primeru zvišanja kotizacije.

Pogoji za udeležbo:

osnovno znanje inštrumenta in glasbene teorije (potrebno
zaradi branja partitur).

Prijavo pošljite na naslov:
Zveza slovenskih godb, Pisarna Cerknica,
Gerbičeva ulica 19, 1380 Cerknica
ter sočasno tudi na
info@zvezaslovenskih-godb.si .

PRIJAVE:

Rok za prijave je podaljšan do 10. oktobra 2015.

O MENTORJIH

JAN COBER

Jan Cober je doma iz naselja Thorn na Nizozemskem. Na konservatoriju v Maastrichtu je študiral klarinet in dirigiranje ter oboje zaključil s Prix d’Excellence. Med leti 1972 in 1977 je bil prvi
klarinetist Nederlandse omroeporkest (Orkester nizozemskega radia) in postal leta 1977 prvi klarinetist Residentie Orkest v Haagu. Od leta
1976 poučuje klarinet in dirigiranje na Brabants
conservatorium v Tilburgu, na Konzervatoriju v
Maastrichtu in na Konzervatoriju v Utrechtu.
Dirigiranje poučuje tudi na Evropskem inštitutu
za dirigente v italijanskem Trentu. S Pihalnim orkestrom Koninklijke Harmonie Thorn je večkrat zmagal na svetovnih prvenstvih za pihalne orkestre v mestu Kerkrade. Deluje tudi kot gostujoči dirigent Mestnega pihalnega orkestra v Madridu in švicarskemu vojaškemu orkestru Schweitzer Armeespiel. Od leta 2002 je prvi dirigent pihalnega
orkestra Rundfunkorchester Leipzig.

MIRO SAJE

Miro Saje, dolgoletni dirigent Pihalnega orkestra Krka in član Predsedstva Zveze slovenskih godb. Miro Saje je leta 1991 diplomiral iz trobente na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Dirigiranje je študiral na Brabants Conservatoriumu v Tilburgu na Nizozemskem pri Janu Cobru in diplomiral leta 1999. S Pihalnim orkestrom Krka je dosegel uspehe tako v Sloveniji kot v tujini. V zadnjih letih je bil gostujoči dirigent številnih orkestrov, med drugimi Orkestra slovenske policije, Slovenskega orkestra klarinetov in Rundfunk Blasorchestra Leipzig, s katerim je posnel zgoščenko za založbo Beriato. Kot dirigent Slovenskega mladinskega pihalnega orkestra je vodil tabora mladih godbenic in godbenikov leta 2004 na Bledu in leta 2005 v Kopru. Na treh tekmovanjih FLICORNO D’ORO, Riva Del Garda v Italiji, je trikrat zapored prejel nagrado za najboljšega dirigenta. Junija 2006 je na mednarodnem tekmovanju dirigentov na Dunaju osvojil tretje mesto.