50. LINHARTOVO SREČANJE
– FESTIVAL GLEDALIŠKIH SKUPIN SLOVENIJE 2011
Kulturni dom Postojna, 29. september - 2. oktober 2011

50. LINHARTOVO SREČANJE: PODELILI LINHARTOVE PLAKETE IN LISTINE

MATIČKA ZA NAJBOLJŠO PREDSTAVO V CELOTI
JE ZA PREDSTAVO MALI DIKTATOR PREJELO ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA

50. Linhartovo srečanje, štiridnevni festival slovenskih ljubiteljskih gledaliških skupin, ki ga že tradicionalno organizirata Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) in Občina Postojna, se je včeraj zaključil s podelitvijo matičkov, priznanj za najboljše gledališke stvaritve pretekle gledališke sezone. Matička za najboljšo predstavo v celoti je za predstavo Mali diktator režiserke Tijane Zinajić in dramaturga Andreja Jakliča prejelo Šentjakobsko gledališče Ljubljana,

Mario Dragojević pa je prejel matička za najboljšo glavno vlogo za vlogi Adenoida Hynkela in brivca v predstavi Mali diktator.

Žirija, ki so jo letos sestavljali predsednik žirije, dramatik Tone Partljič, igralka in dramatičarka Draga Potočnjak ter igralec in izredni profesor za odrski govor na AGRFT Tomaž Gubenšek, je podelila še dva matička in tri posebna priznanja žirije. Matička za izviren pristop je prejelo Kulturno društvo K za predstavo Plešasta pevka,

matička za moško vlogo pa Darko Zupanc za vlogo Geronta v predstavi Scapinove zvijače.

Posebna priznanja žirije so prejeli: prizanje za ansambelsko igro je prejel KUD Studio Gledališče Maribor za predstavo Stari časi; priznanje za moško vlogo je prejel Božidar Tabaj za vlogo Porterhousa v predstavi Zbeži od žene Dramskega odseka PD Štandrež in priznanje za moško vlogo Niko Turk za vlogo Ivana Vasiljeviča Lomova v predstavi Snubač Gledališke skupine KD Slomšek Slovenska Bistrica.

(Podrobne obrazložitve žirije najdete na koncu teksta.)

V okviru 50. Linhartovega srečanja smo podelili tudi Linhartovo plaketo in dve listini za odmevne dosežke na področju ljubiteljskega gledališča. Linhartovo plaketo je prejel Roman Žun, dolgoletni igralec Šentjakobskega gledališča, Linhartovi listini pa Tatjana Košir, dolgoletna igralka Gledališča Toneta Čufarja z Jesenic, in Martin Moschitz, ki je občutno prispeval k razmahu slovenskega gledališkega ustvarjanja na avstrijskem Koroškem. JSKD je podelil tudi posebno nagrado, zlati znak JSKD za izjemen prispevek k razvoju ljubiteljske dejavnosti. Prejel ga je Janez Karlin, Mariborčan, ki bo prihodnje leto praznoval častitljivih 90 let in ki je pred več kot 50 leti dal pobudo za ustanovitev Linhartovega srečanja. 
Na 50. Linhartovem srečanju smo si v tekmovalnem programu ogledli osem predstav (letos jih je v predizborih sodelovalo 124), ki jih je izbrala državna selektorica, igralka Dunja Zupanec: Ionescovo dramo Plešasta Pevka Kulturnega društva K Žirovnica, Pinterjevo dramo Stari Časi v izvedbi KUD Studio Gledališče Maribor, Hollingerjevo komedijo Svetniki, ki jo je na oder postavilo Gledališče GGNeNi, KD Teater Grosuplje, Scapinove zvijače Društva Smoteater Majšperk, Snubača in Medveda Gledališke skupine KD Slomšek Slovenska Bistrica, Kneze Celje – skrivnost gradu Ojstrica KUD Zarje Trnovlje – Celje, Zbeži od ženeDramskega odseka PD Štandrež, Gorica, Italija in Malega diktatorja Šentjakobskega gledališča Ljubljana.

V spremljevalni program tokratnega Linhartovega srečanja smo uvrstili še predstavo Jack ali   (Schaelchen kaffe) Teatra Šentjanž / St. Johann, Avstrija, ki je bila zmagovalna predstava Festivala Vizije
– Festivala mladinskih gledaliških skupin Slovenije (Nova Gorica, maj 2011), ter gostujočo predstavo iz Hrvaške Čudo Braće Grimm v izvedbi Teatra Gaudeamus, Kulturnega centra Pešćenica iz Zagreba.

Po vsakem festivalskem dnevu so potekale okrogle mize o videnih predstavah, ki jih je vodila dramaturginja in gledališka kritičarka Ana Perne, danes pa so člani žirije za udeležence izvedli še tri gledališke delavnice: Kako napisati dramo ali komedijo (Tone Partljič), Vedno znova se vprašam (Draga Potočnjak) in Interpretacija umetniškega besedila (Tomaž Gubenšek).

IZJAVE ŽIRIJE OB KONCU 50. LINHARTOVEGA SREČANJA

Tone Partljič, predsednik žirije:
"Žirija je zelo zadovoljna s kakovostjo videnega. Jasno je, da je ljubiteljsko gledališče, ki je v glavah ljudi mnogokrat še vedno zasidrano v podobi veseloigre, že zdavnaj preseženo. Najbolj razveseljivo je, da vse več mladih znotraj ljubiteljskih gledališč išče nove gledališke pristope in izraze in da gledališča za svoje uprizoritve ponovno izbirajo izjemno zahtevna besedila. Dobro se mi zdi, da z ljubiteljskimi gledališči vse pogosteje sodelujejo tudi profesionalni režiserji, saj to praviloma pomeni dvig kakovosti njihovih izvedb. Sicer pa ima Linhartovo srečanje v našem kulturnem prostoru velik pomen, kot tudi vse druge ljubiteljske kulturne dejavnosti. Ne bom pozabil nekega funkcionarja nizozemskega ministrstva za kulturo, ki je bil popolnoma očaran nad razvejanostjo in množičnostjo naših ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Rekel mi je, da je zanj popolnoma nerazumljivo, kako uspemo navdušiti ljudi do te mere, da hodijo po službi ali zvečer brezplačno na zborovske, gledališke ali kakšne druge vaje ... Gledališka ljubiteljska dejavnost pa se mi zdi še posebej pomembna iz dveh vidikov: po eni strani gre za zelo podrobno in tenkočutno ukvarjanje s slovenskim jezikom, po drugi pa za iskanje novih duhovnih dimenzij."   

Draga Potočnjak, članica žirije:
" Letošnji festival je name pustil zelo močan vtis, predvsem kar zadeva igralsko energijo in odrsko prezenco. Ljubiteljska gledališča so v zadnjih desetih letih dosegla izjemen napredek. Izbor tekstov je pester, zanimiv in zelo kakovosten. Tudi selektorica je opravila odlično delo. Za finalno prireditev je izbrala zelo kakovostne in raznolike predstave. Kar mogoče nekoliko pogrešam pri odraslem ljubiteljskem gledališču, je to, kar so mladinska gledališča v zadnjih letih že dodobra osvojila, in sicer malo več angažiranosti, eksperimenta ter soočanja s problemi tega sveta in sodobnega življenja."

Tomaž Gubenšek, član žirije:
"Nad festivalom sem zelo prijetno presenečen. Selektorica je za finale izbrala zelo dobre predstave, ki so jih gledališke skupine izvedle na zelo visoki kakovostni ravni. Poleg tega mi je zelo všeč koncept samega festivala, kjer imajo skupine možnost, da se srečajo in vidijo, kaj počnejo drugi. Ljubiteljska dejavnost na področju gledališča se mi zdi izjemno pomemben vidik kulturnega življenja v Sloveniji iz dveh glavnih razlogov: ljudem nudi možnost zelo kakovostnega preživljanja prostega časa in ukvarjanja z umetnostjo, po drugi strani pa tako široka in razplastena ljubiteljska gledališka dejavnost prispeva k temu, da imajo profesionalna gledališča dobro vzgojeno in poznavalsko publiko."

IZJAVE ORGANIZATORJEV OB 50. LINHARTOVEM SREČANJU:

Matjaž Šmalc, direktor festivala:
"Linhartovo srečanje je osrednja in najpomembnejša gledališka prireditev v organizaciji JSKD. Srečanje predstavlja izbor najkvalitetnejših predstav slovenskega ljubiteljskega gledališča in je hkrati pregled ljubiteljske gledališke dejavnosti v Sloveniji. Nanj se lahko prijavijo vse slovenske ljubiteljske gledališke skupine, ki delujejo na območju Slovenije, v zamejstvu ali tujini. V sezoni 2010/11 so si regijski selektorji ogledali 124 prijavljenih predstav in sestavili program desetih regijskih festivalov. Z veseljem opažamo, da je repertoarni izbor ljubiteljskih gledališč vse bolj premišljen. Skupine ne stremijo več zgolj h kakovostni izvedbi, temveč več pozornosti pri izbiri posvečajo sporočilu in obravnavani tematiki, kar daje predstavam izrazito avtorsko noto. Odraz tega je tudi program letošnjega Linhartovega srečanja."

Mag. Igor Teršar, direktor JSKD:
"Ljubiteljsko gledališče je danes pomemben del gledališke ustvarjalnosti v slovenskem kulturnem prostoru. Kot celostna umetnost, ki združuje besedo, petje, ples, gib, masko, kostume in scenografijo, povezuje več kot 450 odraslih gledaliških skupin, ki letno ustvarijo okrog 150 gledaliških predstav. V te skupine je vključenih okrog 2.500 članov. Če k temu prištejemo še več kot 600 otroških in 100 mladinskih gledaliških skupin, katerih članstvo krepko presega številko 10.000, vidimo, kako pomemben vpliv ima gledališče na našo družbo pri kulturni vzgoji in formiranju mladega človeka, druženju in spletanju socialnih vezi pa tudi pri ohranjanju kulturne dediščine na eni in sledenju sodobnim gledališkim tokovom na drugi strani. Linhartova srečanja, ki živijo zadnjih petdeset let, predstavljajo vrh programskih, strokovnih in organizacijskih temeljev za spodbujanje in usmerjanje kakovostne rasti ljubiteljskega gledališča, za kar s svojimi izobraževalnimi programi, strokovnim kadrom in mentorji skrbi Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. To vlogo bo z vso odgovornostjo opravljal tudi v prihodnje."

Jernej Verbič, župan občine Postojna:
"V čast in veliko veselje mi je, da Postojna letos gosti jubilejno 50. Linhartovo srečanje gledaliških skupin Slovenije. Že šesto leto po vrsti smo tako bogatejši za odličen gledališki festival, ki bo ponovno ponudil pregled najboljših ljubiteljskih predstav pretekle sezone. Tudi tokrat k nam prihajajo različne gledališke skupine v želji, da nam prikažejo dramska dela skozi svoj pogled, z interpretacijo, ki prav zaradi svoje enkratnosti vsako gledališko delo za vedno ohranja sveže in ga na nek način na novo obudi. Preplet resničnosti in domišljije z Linhartovimi dnevi ponovno vstopa v kulturno življenje našega mesta in mu prinaša svojstven žlahten dotik."

OBRAZLOŽITVE ŽIRIJE:

Matiček za najboljšo predstavo v celoti
Šentjakobsko gledališče Ljubljana za predstavo Mali diktator

Pri odločitvi za glavno nagrado, najboljšo predstavo v celoti žirija ni imela niti najmanjšega dvoma. Nagrado matiček za najboljšo predstavo v celoti podeljuje Šentjakobskemu gledališču Ljubljana za predstavo Mali diktator v režiji Tijane Zijanić in dramaturgiji Andreja Jakliča.

Adaptacija Chaplinove filmske mojstrovine je na odru zaživela povsem avtonomno. Po svoje tvegan prenos iz filmskega jezika v močno, zabavno toda sporočilno in mnogokrat pretresljivo gledališko dejanje. Čeprav je od nastanka filma minilo že70 let, ne gre le za zgodovinski prikaz nekega obdobja, ampak tudi za aktualno doživljanje političnih in militarističnih manipulacij in groženj.  Predstava tako vzpostavlja aktiven dialog s sedanjostjo. Avtorjem in ansamblu je vsekakor uspelo prikazati večno iskanje miru, sreče in svobode. 

Matiček za najboljšo glavno vlogo
Mario Dragojević za vlogi Adenoida Hynkela in brivca v predstavi Mali dikator
Matička za glavno vlogo v predstavi Šentjakobskega gledališča Ljubljana Mali diktator dobi Mario Dragojević za vlogi Adenoida Hynkela in brivca.

Redko se pojavi igralec, ki je s tako močjo in natančnostjo, bravuroznostjo sposoben hkrati oblikovati dve tako različni in zahtevni vlogi. Njegova igralska prezenca skozi predstavo raste in se ne utrudi, zmagovito parodira skozi celo predstavo, jo nosi in osvaja.  Mario Dragojević je uspel v svoji kreaciji poustvariti in nadgraditi chaplinovsko figuro diktatorja tudi z neverjetno koordinacijo giba, mimike in glasu.  

Matiček za izviren pristop
Kulturno društvo K za predstavo Plešasta pevka

Matička za izviren pristop pri izvedbi predstave Plešasta pevka v režiji Nika Kranjca prejme KD K Žirovnica.

Z uprizoritvijo tega izjemno težkega besedila evropskega modernizma jim je uspelo novo in sveže branje besedila. V izjemno kompleksni razgradnji ustvarjalci predstave pripeljejo natančno misel skozi polje absurda do strašljivo izpraznjene slike sveta.

Matiček za moško vlogo
Darko Zupanc za vlogo Geronta v predstavi Scapinove zvijače

Matička za vlogo Geronta v Molierovi komediji Scapinove zvijače v izvedbi Društva Smo Teater Majšperk prejme Darko Zupanc, ki je predstavo tudi režiral. Z bravurozno prisrčnostjo je oblikoval žlahtno vlogo osmešenega očeta in občutno pripomogel k temu, da je razigrani igralski ansambel ustvaril sodobnemu gledalcu privlačno uprizoritev klasičnega besedila.

POLEG MATIČKOV SE JE ŽIRIJA ODLOČILA PODELITI TUDI TRI POSEBNA PRIZANJA 

Diploma za ansambelsko igro
KUD Studio Gledališče Maribor za predstavo Stari časi

Posebno priznanje za ansambelsko igro prejme KUD Studio Gledališče Maribor za izvedbo drame Harolda Pinterja Stari časi, zavedajoč se dejstva, da je ansambelska igra plod in rezultat kvalitetnih igralskih dosežkov.

Diploma za moško vlogo
Božidar Tabaj za vlogo Porterhousa v predstavi Zbeži od žene

Posebno priznanje prejme Božidar Tabaj za vlogo Porterhousa v predstavi Reya Cooneya Zbeži od žene v izvedbi dramskega odseka PD Štandrež, Gorica, Italija. Božidar Tabaj  v svojem igralskem izrazu uporabi skrajna komična igralska sredstva, ki mu jih uspe prepričljivo pregnesti v žlahten ljudski humor.

Diploma za moško vlogo
Niko Turk za vlogo Ivana Vasiljeviča Lomova v predstavi Snubač

Posebno priznanje prejme Niko Turk za vlogo Ivana Vasiljeviča Lomova v predstavi Antona Pavloviča Čehova Snubač v izvedbi Gledališke skupine KD Slomšek slovenska Bistrica. Klasično in znano čehovljansko figuro je Niko Turk uspel odigrati s telesom in mimiko v izjemno natančni, razigrani in poglobljeni psihološki igri.

O ZMAGOVALNI PREDSTAVI MALI DIKTATOR:

Mali diktator je gledališka priredba filmske klasike iz leta 1940, prvega zvočnega filma kralja nemega filma Charlija Chaplina, v katerem Veliki potepuh dobi glas in ga, kako pomenljivo, takoj zastavi za nemočne in zatirane. Toda, ali nam danes, več kot pol stoletja po največji moriji sodobnega časa, odrska adaptacija te, sicer v svojem času preroške in vizionarske zgodbe, lahko sploh ponudi še kaj? Razen dveh ur smeha ob nizanju znanih in preizkušenih gegov velikega mojstra klasične filmske komedije? Mnogo več, kot si morda na prvi pogled upamo misliti in pričakovati. Čas ne bi mogel biti primernejši. 

O ZMAGOVALCU, ŠENTJAKOBSKEM GLEDALIŠČU LJUBLJANA:

90 let je od takrat, ko so ljubiteljski zanesenjaki v Ljubljani ustanovili Šentjakobsko gledališče, čemur v tej in naslednji gledališki sezoni gledališče namenja še prav posebno pozornost. Skozi skoraj stoletje obstoja je gledališče doživljalo številne bolj ali manj svetle, pa tudi burne trenutke. Iz njegovih vrst so izšla tako imenitna igralska imena, kot so Stane Sever, Mira Danilova, Frane Milčinski – Ježek, Rudi Kosmač, Bine Matoh, Draga Potočnjak, Saša Pavček, Nataša Barbara Gračner, Jurij Zrnec in mnogi drugi. Danes šteje gledališče okrog 100 članov in velja za najstarejše ljubiteljsko repertoarno gledališče v Sloveniji in verjetno tudi v Evropi. Na sezono običajno pripravi 5 do 6 premier, katerih ponovitve si doma in na gostovanjih letno ogleda tudi 30.000 gledalcev.

Foto: Janez Eržen
janez.erzen@jskd.si

Dodatne informacije

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti
Štefanova 5, 1000 Ljubljana

Matjaž Šmalc,
strokovni svetovalec za gledališko in lutkovno dejavnost
Tel: 01/ 2410 511
Faks: 01/ 2410 510
E- pošta: matjaz.smalc@jskd.si

Franci Cotman, strokovni sodelavec za multimedijsko dejavnost
Tel: 01/ 2410 523
Faks: 01/ 2410 510
E-pošta: franci.cotman@jskd.si

Videogalerija

Fotogalerija

Razpis

Program