MENTORJEV FEFERON 2024
Maruša Novosel
OTROK NAŠEGA ČASA
Dragi otrok našega časa
vem
da ti ne pomenim nič
saj sem daleč stran od obale
na pesku katere si pozabil svoje igrače
morda
nekoč
S prsti se oklepam Montblanca
prelivam ga v vrstice
ko ti zreš v mrtve poglede
bratov in sester
s katerimi si spuščal zmaje
morda
nekoč
Želim si
da bi lahko
premostila razdaljo
do tvoje krhke dlani
v roke vzela ranjen obraz
umazan od prahu
kot je to nekoč počela tvoja mama
zdaj pokopana pod ruševinami
z bombami podrtega mesta
Dragi otrok našega časa
želim si
da veš
da sram kaplja po mojih žilah
in krik obupa reže vesolje
ko hodim med pomladnimi cvetlicami
ker sva plod iste zemlje
Ker sem tudi jaz
Otrok našega časa
Utemeljitev: Vsi smo otroci svojega časa. Našega časa. Zgodovine. Minute. Sekunde. Kdo izmed nas se bo torej izognil bombi, ki prihaja znova in znova? Kdo bo preživel? Kdo se bo sploh hotel roditi? Nagovor v pesmi Maruše Novosel je trpek, a odločen. Brezkompromisen in empatičen. In prav empatije dandanes manjka, v družbi in v poeziji. Pesem Maruše Novosel je dokaz, da tudi empatija lahko udari neusmiljeno z usmiljenjem in izriše portret časa, na videz nenaklonjenega ljubezni. Čestitke za Feferon 2024!
Ob 13. natečaju Mentorjev feferon 2024 podeljujemo še štiri enakovredne nagrade. Vse izbrane pesmi bomo z utemeljitvami objavili v reviji Mentor 4/2024, novembra letos. Ostale prejemnice JSKD-jevih nagrad so:
BON ZA IZOBRAŽEVANJE JSKD prejmeta
Andreina Trusgnach (1961), Videm; šifra Pohajačka, pesem S tarnan grankuote v dusi - NAREČNI FEFERON
Tjaša Drčar (1984), Trebnje; šifra NFM, pesem Tekma
Andreina Trusgnach
S TARNAN GRANKUOTE V DUŠI
kot Benečanka
bi ti mogla rec
de si težkuo dužna
pruot našin te starin
an takuo tud z nama
Italija!
- Puno kriva za našo dugo agonijo -
Parvič ki san tuole pomisinla
me je grankuo streslo
ku kar san bla majhana
an san se bla ujezla
s čarno Marijo na Stari Gori
ki nie tiela poslušat mojih molitvi
an je pustila umriet mojga bratra
Utemeljitev: Andreina Trusgnach je znano pesniško ime, v Italiji in v Sloveniji cenjena in pogosto nagrajena avtorica. Ob predstavitvi njene pesniške zbirke »Pingulauenca ki jo nie bluo«, je bilo zapisano, da je v slovenskem narečju Nediških dolin začela pisati pri petnajstih letih, s prehodom v odraslost pa se je še bolj utrdila v odločitvi, da piše v svojem prvem jeziku: to je zanjo neodložljiva potreba, ljubeča in hkrati trdna oblika ohranjanja tega zaklada. Na tokratni natečaj Feferon 2024, je poslala dve pesmi. Žirijo je prepričala pesem "S tarnan grankuote v duši". V njej razgali svoja čustva, notranji pogled na svet zapletenih zgodovinskih dejstev, vezanih na odnos Italije, bolj natančno zgodovinski odnos Italije do Beneških Slovenk in Slovencev. Mnogi so namreč svoj pogum, da govorijo, branijo in ohranjajo stik z matično domovino, plačali z visokim davkom, nekateri celo najvišjim davkom, življenjem samim. Avtorici Andreini Trusgnach, ki je prejela Feferon za najboljšo pesem v narečnem jeziku, iskrene čestitke.
Tjaša Drčar
TEKMA
Prva je izzvala Drugo:
Hitrost je vrlina!
Pomemben je Cilj!
Začela je tekmo.
Druga se je zaigrala z otroki
in zamudila začetek.
Množice so tekle za Prvo.
Ni se ozirala za onemoglimi.
Ponavljala je mantro:
Ni časa ni časa ni časa …
Začela je teči še Druga.
A s Poti jo je zvabil cvetoči travnik.
Množice so se zgražale: Druga le brezciljno tava!
Prva je ciljno tekla naprej.
Vse glasneje je ponavljala mantro:
Ni časa ni časa ni časa …
Nenadoma
je padla v jamo na Poti.
Množice so obnemele.
Druga je pritekla do nje,
vrgla v jamo rdeč nagelj,
rekla: Zmagala si!
in naprej odšla peš.
Posamezniki so ji sledili.
Utemeljitev: Tekme. Izzivi. Spopadi. Dileme. Vprašanja. Spet tekme. Množice. Individuumi. Stopinje. Sledi. Tek. Beg. Zajec in želva? Želva, ki reče zajcu, preoblečenem v želvo: zmagaj, a ne preveč očitno? Množice, ki se zaženejo za potencialnim zmagovalcem, a se mu tudi odrečejo, ko mu spodleti. Redki so posamezniki, ki vidijo čez vnaprej usmerjene plotove. Po navadi jih družba ne nagradi. Izloči jih. Se jim čudi, jih tudi črti. Pesem Tjaše Drčar naslovi marsikakega pričujočih tuhtanj. Odlično cajtgajstovska je in tudi spretno izpisana. Čestitamo.
KNJIŽNA NAGRADA – ZALOŽNIŠTVO JSKD
prejme (pesniški priročnik dr. Zorana Pevca, Poezija – Kako spodleteti bolje, JSKD, 2024 – v pripravi)
Irena Pajnik Beguš (1969), Ljubljana; šifra Tišina, pesem Zdaj je vse jasno
Irena Pajnik Beguš
ZDAJ JE VSE JASNO
Danes bog še ni prižgal tobaka,
nebo je brez oblakov,
moral je vzeti antidepresive -
kadar jih pozabi, prižiga en čik za drugim
in mi se izgubljamo v megli.
Utemeljitev: Ireno Pajnik Beguš neredko srečujemo na literarnih poteh naše skupnosti (pa tudi na pesniških in pisateljskih poteh izven slovenskih meja), saj se s svojim ustvarjalnim delom predstavlja kot originalna in izjemno močna avtorica. Nazadnje nas je nase opozorila lani (2023), s pesmijo Štekle je, v narečnem jeziku (Koroška), za kar si je zaslužila Mentorjev feferon za najboljšo pesem v narečnem jeziku. Tokrat nam je avtorica ponudila nekoliko drugačen pogled na.geoinženiring oziroma na klimatske spremembe, ki smo jim priča v zadnjih nekaj desetletjih. Na slovenski wikipediji boste zaman iskali pomen besede geoinženiring. Slovenski administrator namreč omenjene besede ne pozna, (upamo, da je v ozadju samo osebna nerazgledanost), a nas k sreči wikipedija Republike Hrvaške hitro pouči; da je geoinženiring ali klimastki inženiring, niz namerih in velikih intervencij v zemeljski sistem s ciljem, da zmanjša globalno segrevanje in vpliva na klimatske spremembe s pomočjo sodobne tehnologije. No, Irena Pajnik Beguš ima za to povsem drugačno razlago. S satirično noto in s kirurško natančnostjo, je v kratki petvrstični pesmi povedala vse in še več. Za njeno izvirnost in humorističen pogled na klimatske dogodke, jo je žirija nagradila s pesniškim priročnikom dr. Zorana Pevca; Poezija – Kako spodleteti bolje. Nagrajenki za prejeto nagrado iskrene čestitke.
LETNA NAROČNINA NA REVIJO MENTOR 2025
prejme
Veronika Gradišek (1973), Kozje; šifra Kislo jabolko, pesem Domačini tukaj
Veronika Gradišek
DOMAČINI TUKAJ SO ZELO PRIJAZNI.
Celo odmaknejo poglede
od svoje dediščine,
da ti zaskrbljeno rečejo,
da dežja še nekaj dni ne bo.
Celo zaustavijo škarje
nad živo mejo,
da se nasmehnejo svojim besedam,
v katerih so si že od nekdaj všeč.
Celo nadzorujejo obrvi,
ki se želijo privzdigniti
nad privzdignjeno taco
tvojega kosmatinca nad njihovo trato.
Ker so prijazni.
To je njihov moto
njihova vera in
njihov konjiček.
Če jim kdo vzame njihovo prijaznost,
jim vzame dediščino, živo mejo in trato.
In le kdo bi lahko bil tako neprijazen?
Utemeljitev: Veronika Gradišek je stara Feferonova znanka in njeni prispevki ponavadi zadenejo v pravo tarčo. Njen jezik je sočen in brezkompromisen, pisava vešča in nikoli na prvo žogo. Njene pesmi mislijo in nam dajo misliti. In koliko domačinov poznamo, ki so prijazni, ki živijo po načelih, na katerih sloni Evropa in njeni zdaj že skoraj samsonovski stebri! Njihov moto, vera in konjiček. Bognasvaruj tega vzeti! Menda ne bomo taki! Menda si ne bomo drznili, mi, ki itak nimamo pojma. Iskrene čestitke!
Čestitamo vsem izbranim avtorjem in avtoricam ter sodelujočim za angažirano držo ter ustvarjalno akcijo! Priznanja z nagradami in utemeljitvami vam bomo poslali skupaj z izvodom revije Mentor 4, predvidoma decembra letos.
Novi razpis za MENTORJEV FEFERON 2025 bomo objavili v začetku decembra 2024.