Čas, ki smo ga preživeli zadnja tri leta je bil na nek način zelo poseben. Nehote smo bili v iskanju časa, ki smo ga nekdaj poznali in nam je bil blizu. Virus je družbo in nas same zelo spremenil.

Kot so tudi besede, ujete v glasila, poslana na letošnji natečaj (prejeli smo le 18 izvodov publikacij), majhne, otroške, skromne in mlade, take torej, ki šele prav »kukajo« v svet, a po drugi strani prinašajo nove, sveže in presenetljive rešitve.

Čas je vplival tudi na šolsko literarno produkcijo. Od srednješolskih glasil so na natečaj prispela le štiri, od osnovnošolskih glasil pa 14.

Poudariti je treba, da niso vsa glasila, ki so prispela na natečaj, literarna. Med njimi so tudi splošna in informativna glasila, v katerih je sicer ujetega tudi nekaj literarnega ustvarjanja učencev oz. dijakov. Komisija je sicer pregledala vsa prispela glasila, a ker žal ni bil izpolnjen osnovni kriterij za nadaljnje odločanje o morebitnih nagradah, je slednja že v prvem krogu izločila.

Komisija je zatem v nadaljnjih krogih in razpravah o prispelih glasilih upoštevala več kriterijev, po katerih se je odločala. Zanimalo jo je, kako poteka delo mentorja v odnosu do učencev, ki sodelujejo v uredniškem odboru. Pomembno je, da je mentor srčen in zavzet, a mora biti zgolj »tihi usmerjevalec«, poglavitni delež pa morajo prevzeti učenci oz. dijaki. Pri tem je tudi pomembno, kako je glasilo zasnovano – katere žanre zajema, katere starostne skupine učencev oz. dijakov objavljajo v njem. Zelo je zaželeno, da so zastopani pisci vseh razredov, kar pa mora biti na koncu spet prepleteno in zajeto v smiselno celoto. Kajti tudi celostna podoba, oblikovanje, likovna plat so bili pomembni elementi pri končnem odločanju o morebitnih nagrajencih.

Osrednji kriterij pa je bila seveda kvaliteta objavljenih literarnih besedil, njihova izrazna moč, morebitni presežki, nadgradnje, izvirnost in inovativnost. Pri tem gre pohvaliti, da je v glasilih veliko odličnih besedil, vseeno pa bi se bilo pri poeziji mestoma dobro otresti prisiljenih rim, klišejskih izpeljav in prepesnitev, ki bi bilo bolje, če bi ostale v zvezku – zgolj za vajo. Potrebna je torej strožja končna selekcija, strožji kriteriji, »zračnost« nekaterih delov glasil in poudarek na tistih besedilih, ki res izstopajo. Pri pripovednih besedilih je večkrat slabo zastavljen prvotni načrt, preveč je pisanja »po navdihu«. Premalo je tudi premisleka o dogajalnem prostoru, času in psihosocialni dinamiki književnih oseb.

Potrebno je pohvaliti poudarek na nekaterih letošnjih temah, ki odpirajo vrata k zavedanju sebe, ki odpirajo sočutje, solidarnost, ki vpeljujejo nekatere pereče ekološke probleme, predvsem pa ljubezen do sočloveka, okolja, domovine in narave.

Obrazložitve izbora:

NAJBOLJŠA GIMNAZIJSKA GLASILA

FLEGMA
Šolski center Ravne na Koroškem, Gimnazija Ravne
Urednica Lucija Mirkac

Prvi nagrajeni je tako časopis Flegma, ki navdušuje z neverjetno izrazno močjo tako literarnih kot likovnih prispevkov ter splošno zagnanostjo dijakov, ki se čuti na vsaki strani. Če smo bili letos pri marsikateri šoli priča že omenjeni inflaciji ustvarjalnosti, je v primeru Gimnazije Ravne na Koroškem situacija povsem drugačna. Časopis, ki prekipeva od drznosti, idej, inovacij in svežine, ki je tudi oblikovalsko in likovno sam zase presežek, prinaša veliko eksperimentalne poezije, proze, esejistike in raznih hibridnih žanrov. Pri tem mladi ustvarjalci pogosto vstopajo tudi v klasične oblike, vse skupaj pa odlično uravnotežijo. Njihovo pisanje je tako zmes navidezne in sproščene igre z jezikom, po drugi strani pa je v ozadju čutiti odgovorno mentorsko roko in, kar je še bolj pohvalno, veliko odgovornost piscev, ki se brezkompromisno spopadajo tudi z najzahtevnejšimi temami.

ZAKONI SIPANJA
II. gimnazija Maribor
urednica Nina Medved

Slednje lahko priznamo tudi zborniku II. Gimnazije Maribor, ki je v letu 2022 izšel s pomenljivim naslovom Zakoni sipanja. Tudi v tem primeru gre za kontinuiteto in čvrsto literarno tradicijo, ki jo ima ta zavod že vse od leta 1989. Pod pokroviteljstvom odličnega mentorskega dela Nine Medved tako nastajajo literarna besedila dijakov, o katerih lahko zares pišemo le v presežkih. Izbor objavljenih besedil je kvaliteten, zbornik dovršen in premišljen, njegov osrednji koncept je tako logika: manj je več. A kljub temu so se v njem »nabrala« literarna dela kar šestnajstih mladih ustvarjalcev, med katerimi je mnogo takih, ki so že zelo prepoznavni, saj jih lahko srečujemo med izbranimi, nominiranimi ali celo zmagovalnimi na celi vrsti različnih natečajev. Posebno pohvalno pa je, da mentorici uspe priklicati tudi nova imena in tako širiti ustvarjalno polje tamkajšnjih dijakov.

.kamen 20
Gimnazija Bežigrad, Ljubljana
Mentorja Maja Miloševič in Samo Krušič

Med nagrajene pa je komisija umestila tudi »novinko«, in sicer literarno revijo .kamen 20, s katero je imela sicer nekaj začetnih težav. V reviji je namreč veliko besedil v angleščini, s čimer seveda ni nič narobe, saj spodbujamo poznavanje tujih jezikov, a taka zasnova zgreši primarno idejo našega natečaja literarnega ustvarjanja v maternem jeziku. A nam je nominacijo in končno odločitev, da tudi to revijo umestimo med nagrajene, olajšalo dejstvo, da je literarnih besedil v slovenskem jeziku več kot dovolj, predvsem pa so zelo kvalitetna. Tudi v tej reviji lahko prebiramo dela nekaterih dijakov, ki so nase že opozorili na mnogih natečajih in se prav tako uvrščali med nominirane ali celo nagrajene. Tako beremo dela, s katerimi so bili uspešni na Mali Veroniki, Urški in natečaju AGRFT. Prav sodelovanje na tem zadnjem gre še posebej izpostaviti, saj vemo, da se mladi pisci pogosteje zatekajo v prostor poezije, nekoliko manj proze in še najmanj dramatike, saj ta od pisca zahteva ob vsem tudi veliko tehničnega poznavanja gledaliških zakonitosti in odrske dinamike. Pohvalno je torej, da se tudi s pomočjo te revije vzgaja morebitni novi rod slovenskih dramatikov.

NAJBOLJŠA OSNOVNOŠOLSKA GLASILA

Med osnovnošolskimi glasili pa je potrebno najprej izpostaviti dve, ki si gotovo zaslužita nagrado, saj sta vzoren primer, kako lahko učenci ustvarjajo in ustvarijo tudi v izjemnih okoliščinah, kakršne nam je narekoval čas karanten in dela (pouka) na daljavo.

HAIKU SLOVENIJA 2022  - MESTA
OŠ Cerkno
mentorica Mojca Lipužič Moravec

Visoko estetsko vrednost pa gotovo dosegajo kar tri izdaje OŠ Cerkno, ki jih komisija nagrajuje in izpostavlja kar v kompletu. Prva izdaja med njimi je zbornik haikujev (Haiku Slovenija 2022 – Mesta), s katerim niso le potrdili svoje kontinuirane ustvarjalnosti na zavidanja vredni visoki ravni, temveč so predhodne dosežke še nadgradili, regionalni koncept pa razvili na širše, državno in celo svetovno polje. Zbornik haikujev je namreč nastal kot zbir haikujev, s katerimi so učenci sodelovali na svetovnem natečaju haikujev (World Children´s Haiku Contest). Slednji so sistematično razporejeni v neko organsko in logično celoto, mnogi med njimi pa navdušujejo s svojo ekspresionistično močjo in vitalnostjo izraza. OŠ Cerkno je tako prevzela koordinacijo otroške haiku poezije za vso Slovenijo, kar šolo še dodatno utrjuje pri njeni vlogi in odnosu do kulture.

MLADA RAST ŽE 60 LET
OŠ Cerkno
mentorica Mojca Lipužič Moravec

V tem kompletu je tudi Mlada rast že 60 let, glasilo, ki mu ni kaj očitati. Je pestro in vsebinsko zelo bogato ter tudi oblikovalsko zelo premišljeno. Besedila v njem so raznolika, notranja struktura pa temelji na dosledni razporejenosti po razredih. Preseneča žanrska barvitost, zaznavna pa je tudi prava mera mentorskega vložka, ki se nikjer niso vpletali preveč, da se je s tem ohranila primarnost otroškega izraza, po drugi strani pa je čutiti ravno dovolj spodbude pa tudi mentorske ostrine in končne selekcije.

V SVETU ČAROBNIH PRAVLJIC
OŠ Cerkno
mentorici in urednici: Danijela Vidmar, Mojca Lipužič Moravec

Tretja publikacija v tem kompletu je zbornik V svetu čarobnih pravljic, ki ga mentorsko podpisuje Danijela Vidmar, gre pa za izbor pravljic, ki so nastajale med učenci 3. in 4. razredov. Pohvalno je, da so dela ustvarjali med poukom, izjemno zanimivo pa je tudi, da so v zbornik zajete pravljice mladih piscev vse od leta 2007. Na takšen način učence učimo tudi določenega potrpljenja, vztrajnosti in zavedanja, da je pisanje lahko tudi dolgotrajen in zahteven proces. Na koncu ne moremo mimo pohvale zagnane mentorice, ki stoji za vsemi naštetimi literarnimi projekti, to je Mojca Lipužič Moravec, ki ji iskreno čestitamo!

BESEDIČICA, literarno glasilo JSKD – OI Mozirje
urednik: Nejc Robida

Prej omenjeno nadgradnjo in intenziven razvoj lahko priznamo tudi zborniku besedil s krovnim naslovom Besedičica. Četudi gre v naslovu za pomanjševalnico, pa lahko v glasilu najdemo mnogo »velikih« in močnih besed. Besedila so smiselno strukturirana, četudi zajemajo besedila ne le ene šole, ampak več šol tistega področja, saj gre za zbornik izbranih besedil učencev zgornjesavinjskih šol. Na ta način se ob notranji kvaliteti zbornika krepi tudi zunanja, ki se kaže v sodelovanju med več šolami, timskem usklajevanju in medsebojnem povezovanju. Vzporedno z vsem se tako krepi še spoznanje, da literarno ustvarjanje ni neko zaprto dejanje, pač pa stremi k sodelovanju med ustvarjalci, išče pa tudi svoje bralce. Navsezadnje, vsako besedilo »hrepeni« po bralcu in ta, objavljena v Besedičici, bodo gotovo našla svoje. In vsak bralec bo v zborniku našel kaj zase, saj gre tudi v tem primeru za žanrsko zelo raznoliko izdajo: od pesmi, pripovedk, pravljic, …; in tudi v tem primeru je potrebno pohvaliti dobro načrtovan projekt že vse od začetka in končni izbor, ki ga je tokrat opravil Nejc Robida.

Čestitke vsem avtorjem besedil, mentorjem in urednikom!

Razstavo vseh prispelih šolskih literarnih glasil bomo odprli v sredo, 29. marca 2023, ob 16.15 v Osrednji knjižnici v Celju, kjer bomo podelili priznanja in knjižne nagrade. Izbrane urednike pa povabili na mentorsko delavnico v okviru državnega srečanja JSKD - 36. Roševi dnevi 2023, več kmalu z vabilom.

Komisija: dr. David Bedrač, Miha Mohor in Tatjana Vidmar

Dodatne informacije