FESTIVAL MLADE LITERATURE URŠKA 2024

Slovenj Gradec, 11.-12. oktober 2024

Zmagovalka letošnjega festivala mlade literature Urška je Aiko Zakrajšek

»Pisanje poezije zahteva veliko upanja v to, da se boš prebil do resnice«

Danes se je v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu zaključil Festival mlade literature Urška 2024, ki je v ospredje znova postavil ustvarjanje mladih literatov iz Slovenije in zamejstva. Na zaključni prireditvi Na koncu se vedno združimo v eno je JSKD razglasil zmagovalko Urške – letošnja uršljanka je postala Aiko Zakrajšek, ki je državno selektorico mag. Katjo Gorečan navdušila s poezijo, v kateri razvija avtonomni, sodoben in izrazito samosvoj feministični jezik, s katerim brezkompromisno secira različne plasti intime in družbe ter hkrati na subtilen način vzporedno izpostavlja neko najčistejšo obliko bivanja in odnosov.

»Lirska subjektinja skozi (avto)destrukcijo in razdiranje vzpostavlja poskus sočustvovanja predvsem do svojega telesa oziroma do sebe v celoti ter tudi do drugega. Poleg bogatega ter raznolikega vsebinskega in jezikovnega spektra je največja in bistvena posebnost poezije Aiko Zakrajšek ta, da uporablja izčiščen slog in svojevrsten ritem, predvsem pa zavzema pogumno držo, ki skozi intimno, družinsko in širšo družbeno perspektivo lirske subjektinje izgrajuje mehanizme preživetja in se z inovativnimi besednimi zvezami spretno izogne kakršni koli patetičnosti ali obrabljenosti. Preko obravnavanja tematike ranljivosti se rahlo približuje poeziji in dramatiki afroameriške avtorice Ntozake Shange, ki pravi, da zdaj potrebujemo boga, ki krvavi/ čigar rane ne pomenijo konca ničesar,« je v utemeljitvi zapisala državna selektorica mag. Katja Gorečan.

Aiko Zakrajšek je 22-letna študentka filozofije in češčine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki se že od malih nog ukvarja z umetnostjo. Pri njej se je vse začelo z ljubeznijo do glasbe, urami violine in zborovskega petja, nadaljevalo pa z začetki pisanja in branja poezije. Kmalu jo je odneslo tudi v gledališke in filmske vode, ki so bile minula leta njen glavni fokus. Leta 2021 so bile njene pesmi objavljene v časopisu Delu, v rubriki Mlado pero, kar jo je spodbudilo, da svoje pisanje deli z drugimi in tako zakrpa luknjo, za katero prej sploh ni vedela. Zase pravi, da je njena poezija čuden sklop vseh umetniških poti, ki jih je do zdaj utirila in ostaja njen najbližji stik z iskrenostjo, ki jo išče v vseh ostalih plasteh vsakdana. »Neverjetno sem hvaležna, da so se mi z Urško odprla nova vrata v slovenski literarni prostor, še več pa mi pomeni to, da sem imela priložnost spoznati vrstnike literate, ki nas je združila ta prelepa čast,« je o festivalu povedala Aiko.

»Zmaga na festivalu mi pomeni ogromno, saj že leta nabiram material za literarni prvenec. Ob tem ne znam ubesediti, kako čudovito je, da sta obe selektorici, ki sta v ožji izbor sprejeli mojo poezijo, pesnici, ki ju globoko spoštujem in sta me kot bralko in pisateljico neskončno navdihnili. Že sama uvrstitev med finaliste se mi je zdela lepa pobuda, da aktivno ustvarjam naprej, zdaj pa je zagon še toliko večji,« je po razglasitvi povedala nova uršljanka. Dodala je, da je pisanje zanjo primarna nuja in celosten vstop v svet, ki ga ne zna oprijeti na drugačen način: »Pisanje poezije zahteva veliko upanja v to, da se boš prebil do resnice,« dodaja mlada pesnica.

Med letošnje finaliste so se uvrstili še štirje mladi literati. Noemi Čop je magistrska študentka anglistike in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Mariboru. Na festivalu je sodelovala z zgodbo Bela maska, ki je polna sanjskih podob. »Uvrstitev na finale Urške me je zelo presenetila, saj primarno pišem v angleškem jeziku. Na Belo masko sem malo pozabila, ko sem jo napisala. Ni se mi zdela izstopajoča med mojimi stvaritvami, ampak je očitno potrebovala pravi trenutek, da zasije. Zgodba je nastala po nočni mori, ki sem jo imela po tem, ko sva s fantom gledala serijo Chuck med letoma 2020 in 2021. Po navadi sicer pišem romantične komedije,« je povedala Noemi.

Tilen Lajevec je svoje otroštvo preživel v Škofji Loki. Že v teh letih so njegova zanimanja cvetela v nepredvidljive smeri filma, lokostrelstva, animacije in igre. Njegovo besedilo GruGru v ospredje postavlja vzporedni zgodbi dveh osamljenih oseb. Tilen pravi, da je njegov ustvarjalni proces po navadi sestavljen iz tako imenovanega ribarjenja idej, nato pa jih intenzivno sestavlja v celoto: »Navdih večinoma dobim iz osebnih situacij, ljudi v bližnji okolici in predvsem iz glasbe.«

Ema Medved obiskuje 4. letnik Gimnazije Novo mesto. Poleg pisanja pesmi rada pripoveduje, deklamira, recitira in vodi prireditve. V svoji poeziji išče smisel človeškega bivanja in izpostavlja praznino, predvsem tisto v medosebnih človeških odnosih. »Pesmi, ki so se uvrstile v finale Urške, so nastale kar same od sebe, v različnih čustvenih in časovnih obdobjih. Glavna tema je človek, ki se, kljub tisočerim prijateljem, na trenutke počuti osamljen. V pesmih pogosto obravnavam tabu teme, ki se jih po mojem mnenju premalo izpostavlja in preveč stigmatizira.«

Eva Šubic, ki prihaja iz Novega mesta, obiskuje študij splošne medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, kjer se poglablja v skrivnosti stvarstva in rešljive probleme. Avtorica v poeziji pogosto uporablja določene medicinske izraze in jih z nepretencioznim in domiselnim pristopom približa bralcu. »Pesmi, ki so mi ljubše, običajno nastanejo po principu ekonom lonca – v meni se nabira pritisk, ki ga ne znam razložiti s čustvovanjem, odnosi in dogajanjem v širši družbi. Ko ta doseže določen prag, sproži pisanje več pesmi; med pisanjem niti nimam zavedanja, o čem pišem. Ko padem iz »transa«, z zanimanjem preberem svoj izdelek in ga nato urejam tudi po več tednov, mesecev ali let. Navdih je v tem primeru verjetno to, s čimer se ukvarja moje nezavedno.«

Besedila vseh finalistov so že objavljena v reviji Mentor 3, ki letos praznuje 45 let neprekinjenega izhajanja. Na zaključnem dogodku so razglasili tudi zmagovalko Mentorjevega feferona 2024. Najboljšo protestno pesem z naslovom Otrok našega časa je letos napisala Maruša Novosel. Njeno pesem so uglasbili v Glasbenem društvu Dnevna soba studio, na dogodku pa sta jo izvedla Marko Marin NiGht-M in David Razbornik Deyf. Uglasbitev so dobile tudi tri uršljanske pesmi; Eme Medved Zbeživa, nima še naslova, Eve Šubic Skripta moja kripta in zmagovalke Aiko Zakrajšek Partizanska družina. Pesmi so uglasbile, aranžirale in izvedle Nage babe.

Pesmi Maruše Novosel in Eve Šubic (Gaziti plata in obraze otrok) sta skozi ples interpretirali plesni skupini Vzgib SPUNK SG in KR Dancing, besedila in pesmi vseh finalistov so interpretirali dijaki Šolskega centra Slovenj Gradec, Bela maska, ki jo je napisala Noemi Čop in besedilo Grugru Tilna Lajevca pa sta dobila video art obliko.

V okviru festivala so sicer ves dan po različnih lokacijah Slovenj Gradca potekali številni dogodki; v knjižnici Ksaverja Meška so se dopoldne predstavili festivalski finalisti in gostje, ki so se nato na literarnih matinejah povezali z dijaki in profesorji Šolskega centra Slovenj Gradec. V Čajnici Peč je potekalo literarno kramljanje in predstavitev pesniške zbirke Zatišje po dežju avtorice Ane Krumperger, uršljanke 2023.

Dodatne informacije