To leto je predlagana tema PROSTOR obvezna za starostne skupine XXS, XS, S in M. Plesni ustvarjalci iz starostne skupe L pa lahko izbirajo. Lahko se lotijo ustvarjanja na predlagano temo, lahko pa ustvarijo karkoli.
1. PROSTOR / THE SPACE
Prostor je nemogoče definirati. Nič nima pa je. Nepremičen, brezobličen, brezčasen, nespremenljiv, vedno prisoten, čuteč, resničen. Vedno je tam in tu, nikoli ga ne zmanjka. Noter je votel, zunaj pa ga nič ni. Prostor je prazen. Ne vidiš ga, ne slišiš ga. Ko ga objameš, uide. Tam, kjer si ti, prostora ni.
Ples potrebuje prostor!
Prostor je osnovni element plesa, ki ga je mogoče raziskovati in oblikovati.
Plesalci uporabljajo dimenzije prostora - višino, širino in globino - za ustvarjanje oblik in vzorcev.
Odnos med plesom in prostorom je zelo simbiotičen, saj vsak od njiju pomembno vpliva na drugega. Ta medsebojni vpliv ne oblikuje le načina izvedbe predstave, temveč tudi to, kako ga doživljata plesalec in gledalec. Način uporabe prostora lahko krepi ali preoblikuje gibanje, medtem ko ima gibanje moč, da opredeli prostor.
Meje prostora v plesu niso določene. V nekaterih primerih, plesalci sodelujejo z nekonvencionalnimi prostori - urbanimi pokrajinami, naravnimi okolji ali arhitekturnimi strukturami - in tako definirajo, kaj je prostor predstave. Okolje postane soustvarjalec in vpliva na to, kako se plesalci gibljejo, ravnotežijo in sodelujejo z okolico. Med plesom in arhitekturo obstaja zanimivo stičišče. Obe disciplini se ukvarjata s prostorom, strukturo in gibanjem, čeprav na različne načine - arhitekti oblikujejo prostore, ki usmerjajo gibanje ljudi, plesalci pa s svojimi telesi krmarijo po prostorih in jih na novo definirajo. V sodobnem plesu se prostor pogosto uporablja za izzivanje tradicionalne dinamike moči, pri čemer plesalci namerno prebijejo „četrto steno“, stopijo z odra v občinstvo in s tem odpravijo običajno mejo z gledalcem. Z razvojem tehnologije je plesalcem omogočeno raziskovanje novih razsežnosti prostora v virtualnih okoljih, kjer se koncept prostora popolnoma spremeni in kjer gravitacija, merilo in fizične omejitve ne veljajo več. To odpira nove ustvarjalne možnosti, kako ples sodeluje s prostorom.
Ali prostor potrebuje ples?
Ples in prostor sta v dinamičnem, nenehno razvijajočem se odnosu. Prostor ni le kulisa za ples, ampak je aktiven, živ partner v ustvarjalnem procesu. V gledališčih, javnih prostorih, virtualnih svetovih ali arhitekturnih mojstrovinah poteka nenehni dialog med gibanjem in prostorom, ki še naprej premika meje tega odnosa.
2. KARKOLI / WHATEVER
Če vas predpisana tema ne navdihne, se lahko lotite česarkoli. Karkoli je v vas, karkoli je okrog vas, karkoli iščete, karkoli se sprašujete, v karkoli dvomite, karkoli vas zanima, zanima tudi nas!
Navodilo mentorjem in zrelejšim plesalcem:
Razpisana tema vsem ustvarjalcem, ne glede na starost, ponujala širok razpon možnosti. Najmlajšim ustvarjalcem mentorji poskusite približati temo na njim primeren način. Z njimi se pogovarjajte, sicer pa naj bodo v oblikovanju ideje in miniature avtonomni ter ustvarjalni.
Naloga mentorja je svetovanje, vodenje in usmerjanje otroka/mladostnika v oblikovanju ideje, plesnega izraza in samostojnega koreografskega dela.
Obvezen del ustvarjalnega procesa je tudi prevajanje idej in postopkov v besede. Kot vsako leto morajo mladi ustvarjalci sami napisati opis koncepta in proces dela ( ideje, misli, postopek dela, odločitve...). Razmišljajte in delajte na tem z namenom, da se resnično poglobite v nastajanje in oblikovanje plesne miniature in tako vsebinsko osmislite koncept, proces in rezultat dela.
