PRIZNANJA IN ODLIČJA SKLADA 2023

Zlata plaketa v roke Marjanu Pungartniku za izjemen prispevek k razvoju ljubiteljske literature

Javni sklad za kulturne dejavnosti je 27. marca 2024 že tradicionalno podelil najvišja državna priznanja in odličja v ljubiteljski kulturi za leto 2023 tistim posameznikom, ki so zaslužni za njen razvoj in popularizacijo. Podelitev prestižnih priznanj za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture je potekala v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani.
Na javni razpis JSKD je prispelo 23 predlogov. Komisijo, ki jo je imenoval nadzorni svet sklada, so sestavljali mag. Marjeta Pečarič, dr. Inge Breznik, mag. Marijana Kolenko, Marko Rupel in Andreja Koblar Perko. Namen in pomen priznanj in odličij je izpostaviti največje dosežke na področju ljubiteljske kulture ter priznanje ustvarjalcem in poustvarjalcem za njihovo delo  na področju ljubiteljske kulture. Na ta način ljubiteljstvo dosega ali celo presega standarde poklicnih ustvarjalcev. »Ljubiteljstvo je mnogo več od kakovostnega ustvarjanja, saj je največkrat povezano še z drugimi vidiki ustvarjalnih in poustvarjalnih procesov, kot so: kakovostno preživljanje prostega časa, integracija ranljivih skupin, pozitiven vpliv na zdravje, medgeneracijsko sožitje in drugo," je povedal dr. Tomaž Simetinger, pomočnik direktorja za program pri JSKD. Tudi letos so se za priznanja potegovali predlagani kandidati in kandidatke, ki pomembno soustvarjajo na področju ljubiteljske kulture v svojem lokalnem ali širšem okolju. Poleg zlate plakete za življenjsko delo so na prireditvi podelili še štiri srebrne plakete in zlati znak.

Zlato plaketo za življenjsko delo je prejel pesnik, literarni kritik, esejist in prevajalec Marjan Pungartnik.

Srebrno plaketo so prejeli Vinko Wieser, Slavko Petek, Dušan Fišer in Janko Avsenak.

Zlati znak je prejel Luka Kropivnik.

Zbrane je na prireditvi nagovoril direktor JSKD Damjan Damjanovič, ki je poudaril, da ima ljubiteljska kulturna dejavnost izjemno dolgo in bogato tradicijo, v minulem stoletju jo večinoma povezujemo predvsem z delovanjem in organizacijo v raznih kulturnih društvih: »Dejansko pa lahko trdimo, da je ljubiteljstvo bistveno starejše kot sam način organizacije, kakršnega na tem področju poznamo danes. Spomnimo se današnjega Godbenega društva Idrija, ki ima več kot 350-letno tradicijo. O teh glasbenikih je pisal že Janez Vajkard Valvasor leta 1665 v Slavi vojvodine Kranjske.« Ob tem je poudaril tudi pomembnost gledališča, ki velja danes za enega od stebrov ljubiteljstva ter pomembnost jezika in literature. »Pod črto lahko rečemo, da je ljubiteljstvo pojav, ki, gledano zgodovinsko, še kako pomembno definira celotno polje kulture na Slovenskem. Gre za področje, s katerim se srečuje vsakdo, četudi marsikdaj povsem nevede. Čeprav je ljubiteljska kultura šla skozi njej različno naklonjena obdobja, je danes še kako prisotna in živa. Je eden od temeljev sodobnega ustvarjalnega človeka in to kažejo tudi letošnji nagrajenci. Ti nagrajenci stopajo po dolgi in uhojeni poti, kakršno je opisoval prej omenjeni Valvasor ali drugi pisci, ko omenjajo žlahtno ustvarjalnost gledališča, plesa, slikarstva ali literatur,« je še povedal direktor JSKD.

foto: Matej Maček