|
IZOBRAŽEVANJA SEZONA 2023/24
PREVAJALNICA 2024
Z lanske 24. prevajalnice (foto: Matej Maček)
Spoštovani dosedanji in novi udeleženci, prevajalci, študenti prevajalskih in drugih smeri! Prevajalnica JSKD je namenjena mladim prevajalcem, dijakom 4. letnikov, študentom tujih jezikov in drugim, ki jih zanima literarno prevajanje. Pogoj za udeležbo je dobro poznavanje tujega in slovenskega jezika. Poleg celodnevnega prevajanja sodobnih leposlovnih besedil iz tujih v slovenski jezik pod mentorstvom uveljavljenih profesorjev in prevajalcev, nudimo vsem udeležencem posebno izkušnjo skupinskega prevajanja, objavo v literarni reviji Mentor (Mentor 1/februar 2025), zanimive literarne in glasbene večere, razgibavanje med napornim sedenjem ter še kakšno presenečenje v obliki druženja v prostem času, med prevajalskim delom. Več ob prijavi!
URNIK
NEMŠKA PREVAJALNICA 2024Na letošnji Previjalnici JSKD bomo na glavo obrnili tradicionalno dojemanje »Vojne in miru«, kot dveh nasprotujočih si in prepletajočih se sil: Vojne kot destruktivne sile, ki uničuje življenja in odnose ter miru kot pojma harmonije, ljubezni, sreče in sočutja. Kratka zgodba »Vojna ali mir?« nemške pisateljice in pesnice Silke Scheuermann (1973) nas namreč postavi pred dilemo, ali nista tudi ljubezen in zaljubljenost destruktivni, samouničujoči se sili? Vodi: dr. Tina Štrancar
ŠPANSKA PREVAJALNICA 2024Na španski prevajalski delavnici se bomo lotili odlomka iz drame Himmelweg (Camino al cielo, Pot v nebesa) znanega avtorja Juana Mayorge (Madrid, 1965), danes enega najbolj prevajanih španskih dramatikov. Presunljivo besedilo govori o družbeno občutljivem človeku, ki v želji, da bi bil solidaren in pomagal soljudem, med drugo svetovno vojno kot delegat mednarodnega inšpekcijskega odbora Rdečega križa, obišče koncentracijsko taborišče v Nemčiji. Tu nastane razkorak med peklom, ki bi ga obiskovalec moral uvideti, in uprizorjeno podobo nebes, ki mu jo slikajo. Poleg dramskega besedila se bomo posvetili primerjanju in piljenju odlomkov iz potopisa Ujeti v raju (Atrapados en el paraíso, 2014) sodobnega španskega avtorja Patxija Irurzuna (Pamplona, 1969). Delo, ki je nastajalo na njegovem potovanju po smetiščih na Filipinih in Papui Novi Gvineji, opisuje življenje in vsakdanjik ljudi, medtem ko poskušajo preživeti v za »turista z zahoda« nevzdržnih razmerah. Pripovedovalec, ki se znajde zunaj svojega udobnega sveta, igrivo in tudi (samo)ironično razmišlja o sebi in o »ujetnikih raja« – prebivalcih največjih svetovnih smetišč. Vodi: Marjeta Drobnič
ANGLEŠKA PREVAJALNICA 2024Angleška prevajalnica se bo letos vrnila na Irsko, točneje k tudi pri nas dobro znanemu sodobnemu irskemu pisatelji, dramatiku in scenaristu Roddyju Doyleu, avtorju več kot dvajsetih duhovitih in zabavnih romanov in zbirk kratkih zgodb. Lotili se bomo njegove najnovejše zbirke kratke proze z naslovom Life without Children (Viking 2021), ki je nastajala med pandemijo covida in seveda obravnava teme, tesno povezane z mučnimi časi, ki smo jih preživljali zadnja leta. Ker je šlo za pravo vojno z virusom, ki je od vseh nas zahtevala ne le previdnost in potrpežljivost, ampak tudi razvijanje novih taktih in strategij, s katerimi smo se bojevali proti letargiji in dolgočasju, da o simptomih bolezni niti ne govorim, sem za naše delo izbral zgodbo z naslovom The Curfew (Policijska ura). Kot običajno se bomo posvečali še nekoliko drugačnemu načinu besednega ustvarjanja in skušali prevesti nekaj besedil oziroma pesmi iz zakladnice odličnih avtorjev sodobne popularne glasbe. Tokrat sem izbral avstralskega glasbenika Nicka Cavea, ki se že dolga leta izmika vsem ozkim in arbitrarnim opredelitvam svojega ustvarjanja, hkrati pa ostaja oziroma postaja eden najžlahtnejših glasov sodobnega glasbenega snovanja. Da je Cave izjemno spreten z besedami, seveda ni naključje, saj je avtor vsaj dveh (tudi v slovenščino prevedenih) romanov in več filmskih scenarijev. Kaj točno bomo prevajali, se bomo skupaj dogovorili, lahko pa namignem, da me zelo mika njegova znamenita Red Right Hand. Vodi: Jure Potokar
FRANCOSKA PREVAJALNICA 2024Na francoski prevajalnici se bomo posvetili besedilom, ki se osredotočajo na vprašanje, kako vojno kot čas zbeganosti, nasilja in moralnih dilem doživljajo mladi in kako tragični dogodki za vedno povežejo njihove usode. Odlomek iz romana Quatre soldats (2003) francoskega avtorja Huberta Mingarellija (1956-2020) prestreže štiri mlade, nepismene vojake Rdeče armade med strašno zimo 1919 na meji z Romunijo. Avtor, ki je za roman prejel nagrado Medici, po njem pa je bil posnet tudi film, nam v zgoščenem slogu spregovori zlasti o prijateljstvu štirih fantov z vseh vetrov ter o drobnih trenutkih sreče in mladostnega optimizma, ki tu in tam presvetlijo njihov vsakdan med vojno vihro. Kako je vojna pravzaprav brez začetka in konca, pa je tema, ki se ponavlja skozi delo francosko – izraelskega pisatelja Shmuela T. Meyerja (1956), in se ji posebej posveti v treh kratkoproznih zbirkah s skupnim naslovom Et la guerre est finie. Za trilogijo, s katero nas popelje čez vojne ruševine na različnih koncih sveta, je avtor leta 2021 prejel nagrado Prix Goncourt za kratko prozo. Zgodbi Caffè Greco in La Lousiane iz zbirke Les grands express européens sta tako poetični primer, kako se vojna v resnici nikdar ne konča s podpisom mirovnega sporazuma in kako zlahka, tudi danes, osebne zamere in maščevanje prečijo meje. Vodi: dr. Mateja Seliškar Kenda
POLJSKA PREVAJALNICA 2024Na poljski prevajalnici se bomo posvetili drami Żywot i śmierć pana Hersha Libkina z Sacramento w stanie Kalifornia avtorice Ishbel Szatrawske (1981). Zgodba o Hershu, ki je preživel holokavst in iz Poljske emigriral v ZDA, kjer se mu obeta kariera v Hollywoodu, je zgodba o uresničevanju ameriških sanj, a hkrati o travmah iz preteklosti, ki človeka zasledujejo in pred katerimi beži, o vojni, ki se je sicer končala, a pustila nemir, ki bo za vedno ostal v zavesti. Tekoč jezik dramskega besedila z mestoma humornimi dialogi postopoma razkriva površinskost odnosov v zabavni industriji in poglabljajočo se stisko glavnega lika. Drugo besedilo, s katerim se bomo spopadli na prevajalnici, so kratke zgodbe Małgorzate Rejmer (1985), ki je v prvi vrsti znana kot avtorica literarnih reportaž o Romuniji in Albaniji. Njena najnovejša zbirka kratkih zgodb (2023), ki jo je deloma napisala med gostovanjem na literarni rezidenci v Slovenji, je plod avtoričinega dolgoletnega raziskovanja Balkana, med katerim je zbrala vsakdanje zgodbe ljudi, ujetih v totalitarne režime, predvsem pa v medosebne, nemalokrat boleče odnose. V procesu prevajanja bodo udeleženci lahko pripravili vprašanja za avtorici, ki bosta na voljo za razlage in predloge glede prevodov. Vodi: doc. dr. Lidija Rezoničnik
PRIJAVE:Na posamezne delavnice se lahko prijavite do četrtka, 11. 7. 2024 – ZGODNJA PRIJAVA, in do nedelje, 8. 9. 2024 (do zapolnitve mest) preko e-prijave:
https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSfU9T1Taoi2lgtJenE_QYSOH-gZfWSidx6c63DVEbvZYjqc7A/viewform
Delavnice za posamezni jezik ne bomo izvedli, če bo prijavljenih manj kot sedem udeležencev.
|
|
