IZOBRAŽEVANJA SEZONA 2023/24

 

PREVAJALNICA 2024

 

Z lanske 24. prevajalnice (foto: Matej Maček)

Naziv seminarja:

 

26. prevajalske delavnice leposlovja JSKD 2024,
VOJNA IN / NI MIR

Organizatorji:

 

JSKD RS in revija Mentor v sodelovanju z območno izpostavo Piran

Kraj izvedbe:

 

Piran, Tartinijeva hiša, Tartinijev trg 7, 6330 Piran - Pirano

Termin:

 

od 26. do 29. septembra 2024

Mentorji:

 

Marjeta Drobnič, dr. Tina Štrancar, dr. Mateja Seliškar Kenda, Jure Potokar, doc. dr. Lidija Rezoničnik …

Jeziki:

 

francoščina, španščina, nemščina, angleščina in ponovno poljščina

Cena:

 

90 € (zgodnja prijava za udeležence vseh prevajalskih delavnic, do 11. 7. 2024)

120 € (pozna prijava za vse delavnice - jeseni do nedelje, 8. 9. 2024)

Število udeležencev:

 

7 - 12 udeležencev/posamezni jezik

Rok prijave:

 

nedelja, 8. 9. 2024 (oz. do zapolnitve mest)

 

Spoštovani dosedanji in novi udeleženci, prevajalci, študenti prevajalskih in drugih smeri!

Prevajalnica JSKD je namenjena mladim prevajalcem, dijakom 4. letnikov, študentom tujih jezikov in drugim, ki jih zanima literarno prevajanje. Pogoj za udeležbo je dobro poznavanje tujega in slovenskega jezika.

Poleg celodnevnega prevajanja sodobnih leposlovnih besedil iz tujih v slovenski jezik pod mentorstvom uveljavljenih profesorjev in prevajalcev, nudimo vsem udeležencem posebno izkušnjo skupinskega prevajanja, objavo v literarni reviji Mentor (Mentor 1/februar 2025), zanimive literarne in glasbene večere, razgibavanje med napornim sedenjem ter še kakšno presenečenje v obliki druženja v prostem času, med prevajalskim delom. Več ob prijavi!

 

 URNIK

 

NEMŠKA PREVAJALNICA 2024

Na letošnji Previjalnici JSKD bomo na glavo obrnili tradicionalno dojemanje »Vojne in miru«, kot dveh nasprotujočih si in prepletajočih se sil: Vojne kot destruktivne sile, ki uničuje življenja in odnose ter miru kot pojma harmonije, ljubezni, sreče in sočutja. Kratka zgodba »Vojna ali mir?« nemške pisateljice in pesnice Silke Scheuermann (1973) nas namreč postavi pred dilemo, ali nista tudi ljubezen in zaljubljenost destruktivni, samouničujoči se sili?

Vodi: dr. Tina Štrancar

dr. Tina Štrancar

Dr. Tina Štrancar, književna prevajalka, literarna znanstvenica in profesorica nemškega jezika. Leta 2009 je je zaključila študij germanistike na ljubljanski Filozofski fakulteti in leta 2018 doktorirala s področja literarnih ved. Raziskuje in prevaja predvsem sodobno nemško književnost, med drugim podpisuje prevode sodobnih »klasikov«, kot so Jenny Erpenbeck, Monique Schwitter, Christoph Ransmayr in Daniel Kehlmann, vendar v njeni bibliografiji najdemo tudi starejša dela (Kurt Tucholsky, Heimito von Doderer, Franziska Reventlow) ljudske pravljice, poezijo ter mladinsko in otroško leposlovje. Od leta 2010 je članica Društva slovenskih književnih prevajalcev. Za prevajalsko in znanstveno delo je prejela številne delovne in rezidenčne štipendije doma in v tujini. Pred dobrim desetletjem je svojo prevajalsko pot začela prav na Prevajalnici (zbirka kratkih zgodb »Odsvajanja«, JSKD 2008). Za več aktualnih informacij spremljajte FB profil »Nemska Prevajalnica« ali se pridružite skupini »JSKD Prevajalnica – nemščina«.

 

ŠPANSKA PREVAJALNICA 2024

Na španski prevajalski delavnici se bomo lotili odlomka iz drame Himmelweg (Camino al cielo, Pot v nebesa) znanega avtorja Juana Mayorge (Madrid, 1965), danes enega najbolj prevajanih španskih dramatikov. Presunljivo besedilo govori o družbeno občutljivem človeku, ki v želji, da bi bil solidaren in pomagal soljudem, med drugo svetovno vojno kot delegat mednarodnega inšpekcijskega odbora Rdečega križa, obišče koncentracijsko taborišče v Nemčiji. Tu nastane razkorak med peklom, ki bi ga obiskovalec moral uvideti, in uprizorjeno podobo nebes, ki mu jo slikajo.

Poleg dramskega besedila se bomo posvetili primerjanju in piljenju odlomkov iz potopisa Ujeti v raju (Atrapados en el paraíso, 2014) sodobnega španskega avtorja Patxija Irurzuna (Pamplona, 1969). Delo, ki je nastajalo na njegovem potovanju po smetiščih na Filipinih in Papui Novi Gvineji, opisuje življenje in vsakdanjik ljudi, medtem ko poskušajo preživeti v za »turista z zahoda« nevzdržnih razmerah. Pripovedovalec, ki se znajde zunaj svojega udobnega sveta, igrivo in tudi (samo)ironično razmišlja o sebi in o »ujetnikih raja« – prebivalcih največjih svetovnih smetišč.

Vodi: Marjeta Drobnič

 

Marjeta Drobnič

 

Marjeta Drobnič je samostojna prevajalka iz španščine v slovenščino in obratno. Prevedla je dela Javierja Maríasa, Bernarda Atxage, Fernanda Savaterja, Jorgeja Luisa Borgesa, Césarja Aire, Juana Manuela de Prade, Juana Eslave Galána, Eduarda Laga, Carmen Martín Gaite, Federica Garcíe Lorce, Patxa Tellerie in Juana Mayorge, Kirmena Uribeja, Andrésa Neumana, Gabriela Garcíe Márqueza, Andreja Blatnika, Alojza Ihana, Draga Jančarja, Braneta Mozetiča, Evalda Flisarja, Janija Virka in Zorka Simčiča. Leta 2011 je prejela nagrado ESASI za prevod romana Javierja Maríasa Vročica in sulica (prvi del iz sklopa treh romanov Tvoj obraz jutri), ki ga bienalno podeljuje Veleposlaništvo Kraljevine Španije v Ljubljani. Sodelovala je na številnih okroglih mizah in predstavitvah slovenskih in tujih avtorjev v Sloveniji in tujini. Vodi prevajalske delavnice, ki jih organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti RS. Foto: Santiago Martin

 

ANGLEŠKA PREVAJALNICA 2024

Angleška prevajalnica se bo letos vrnila na Irsko, točneje k tudi pri nas dobro znanemu sodobnemu irskemu pisatelji, dramatiku in scenaristu Roddyju Doyleu, avtorju več kot dvajsetih duhovitih in zabavnih romanov in zbirk kratkih zgodb. Lotili se bomo njegove najnovejše zbirke kratke proze z naslovom Life without Children (Viking 2021), ki je nastajala med pandemijo covida in seveda obravnava teme, tesno povezane z mučnimi časi, ki smo jih preživljali zadnja leta. Ker je šlo za pravo vojno z virusom, ki je od vseh nas zahtevala ne le previdnost in potrpežljivost, ampak tudi razvijanje novih taktih in strategij, s katerimi smo se bojevali proti letargiji in dolgočasju, da o simptomih bolezni niti ne govorim, sem za naše delo izbral zgodbo z naslovom The Curfew (Policijska ura).

Kot običajno se bomo posvečali še nekoliko drugačnemu načinu besednega ustvarjanja in skušali prevesti nekaj besedil oziroma pesmi iz zakladnice odličnih avtorjev sodobne popularne glasbe. Tokrat sem izbral avstralskega glasbenika Nicka Cavea, ki se že dolga leta izmika vsem ozkim in arbitrarnim opredelitvam svojega ustvarjanja, hkrati pa ostaja oziroma postaja eden najžlahtnejših glasov sodobnega glasbenega snovanja. Da je Cave izjemno spreten z besedami, seveda ni naključje, saj je avtor vsaj dveh (tudi v slovenščino prevedenih) romanov in več filmskih scenarijev. Kaj točno bomo prevajali, se bomo skupaj dogovorili, lahko pa namignem, da me zelo mika njegova znamenita Red Right Hand.

Vodi: Jure Potokar

 

Jure Potokar

 

Jure Potokar, pesnik, prevajalec in publicist. Prevaja predvsem iz angleščine, včasih tudi iz hrvaščine. Med drugim je prevajal Henryja Millerja, Josifa Brodskega, Leonarda Cohena, J. M. Coetzeeja, Gorea Vidala, Dona De Lilla, Jacka Kerouaca, J. G. Ballarda, Richarda Flanagana, Joža Horvata, Jonathana Franzena, Alana Hollinghursta, Melvina Burgessa, Salmana Rushdija in Orhana Pamuka. Publicistično se ukvarja predvsem z vrednotenjem sodobne popularne glasbe; prevedel je tudi avtobiografije Raya Charlesa, Milesa Davisa in Patti Smith. Pravkar se ukvarja s pisanjem nove pesniške zbirke. Foto: Tihomir Pinter

 

FRANCOSKA PREVAJALNICA 2024

Na francoski prevajalnici se bomo posvetili besedilom, ki se osredotočajo na vprašanje, kako vojno kot čas zbeganosti, nasilja in moralnih dilem doživljajo mladi in kako tragični dogodki za vedno povežejo njihove usode. Odlomek iz romana Quatre soldats (2003) francoskega avtorja Huberta Mingarellija (1956-2020) prestreže štiri mlade, nepismene vojake Rdeče armade med strašno zimo 1919 na meji z Romunijo. Avtor, ki je za roman prejel nagrado Medici, po njem pa je bil posnet tudi film, nam v zgoščenem slogu spregovori zlasti o prijateljstvu štirih fantov z vseh vetrov ter o drobnih trenutkih sreče in mladostnega optimizma, ki tu in tam presvetlijo njihov vsakdan med vojno vihro.

Kako je vojna pravzaprav brez začetka in konca, pa je tema, ki se ponavlja skozi delo francosko – izraelskega pisatelja Shmuela T. Meyerja (1956), in se ji posebej posveti v treh kratkoproznih zbirkah s skupnim naslovom Et la guerre est finie. Za trilogijo, s katero nas popelje čez vojne ruševine na različnih koncih sveta, je avtor leta 2021 prejel nagrado Prix Goncourt za kratko prozo. Zgodbi Caffè Greco in La Lousiane iz zbirke Les grands express européens sta tako poetični primer, kako se vojna v resnici nikdar ne konča s podpisom mirovnega sporazuma in kako zlahka, tudi danes, osebne zamere in maščevanje prečijo meje.

Vodi: dr. Mateja Seliškar Kenda

 

Mateja Seliškar Kenda

Dr. Mateja Seliškar Kenda je končala študij primerjalne književnosti, francoščine in nizozemščine ter doktorirala s področja literarnih ved. Prevaja predvsem nizozemsko in francosko literaturo za odrasle in mladino. Omeniti velja njene prevode mladinskih del avtorjev Annie M. G. Schmidt, Daniela Pennaca, Helle S. Haasse, Guusa Kuijerja in Anne Provoost, med prevodi za odrasle pa antologije sodobne nizozemske in flamske kratke proze in poezije, zbirko kratkih zgodb Michela Tournierja ter prevode romanov avtorjev, kot so W. F. Hermans, Gerard Reve, Peter Terrin, Tom Lanoye, Hugo Claus, Violette Leduc, Arnon Grunberg in drugi.

 

POLJSKA PREVAJALNICA 2024

Na poljski prevajalnici se bomo posvetili drami Żywot i śmierć pana Hersha Libkina z Sacramento w stanie Kalifornia avtorice Ishbel Szatrawske (1981). Zgodba o Hershu, ki je preživel holokavst in iz Poljske emigriral v ZDA, kjer se mu obeta kariera v Hollywoodu, je zgodba o uresničevanju ameriških sanj, a hkrati o travmah iz preteklosti, ki človeka zasledujejo in pred katerimi beži, o vojni, ki se je sicer končala, a pustila nemir, ki bo za vedno ostal v zavesti. Tekoč jezik dramskega besedila z mestoma humornimi dialogi postopoma razkriva površinskost odnosov v zabavni industriji in poglabljajočo se stisko glavnega lika.

Drugo besedilo, s katerim se bomo spopadli na prevajalnici, so kratke zgodbe Małgorzate Rejmer (1985), ki je v prvi vrsti znana kot avtorica literarnih reportaž o Romuniji in Albaniji. Njena najnovejša zbirka kratkih zgodb (2023), ki jo je deloma napisala med gostovanjem na literarni rezidenci v Slovenji, je plod avtoričinega dolgoletnega raziskovanja Balkana, med katerim je zbrala vsakdanje zgodbe ljudi, ujetih v totalitarne režime, predvsem pa v medosebne, nemalokrat boleče odnose. V procesu prevajanja bodo udeleženci lahko pripravili vprašanja za avtorici, ki bosta na voljo za razlage in predloge glede prevodov.

Vodi: doc. dr. Lidija Rezoničnik

 

Lidija Rezoničnik

Lidija Rezoničnik je docentka za poljsko književnost na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z interdisciplinarnim povezovanjem literature in filma v okviru filmskih adaptacij, z modernizmom v poljski književnosti, s poljsko-slovenskimi literarnimi stiki in imagološkimi raziskavami. Iz poljščine je prevedla besedila avtorjev kot so Marek Bieńczyk, Gustaw Heling-Grudziński, Bronka Nowicka, Jakub Sajkowski, Wisława Szymborska in Adam Zagajewski, poleg tega občasno prevaja znanstvene članke. V študijskem letu 2022/2023 je v okviru razpisa Projektno delo za pridobitev praktičnih izkušenj in znanj študentov v delovnem okolju vodila projekt Literarna rezidenca Gornji Grad, ki je mdr. vključeval enomesečno gostovanje dveh poljskih in enega nemškega avtorja v Sloveniji ter prevajanje besedil gostujočih avtorjev v slovenščino, ki ga je mentorirala.


PRIJAVE:

Na posamezne delavnice se lahko prijavite do četrtka, 11. 7. 2024 – ZGODNJA PRIJAVA, in do nedelje, 8. 9. 2024 (do zapolnitve mest) preko e-prijave:

e-prijava

https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSfU9T1Taoi2lgtJenE_QYSOH-gZfWSidx6c63DVEbvZYjqc7A/viewform

 

Delavnice za posamezni jezik ne bomo izvedli, če bo prijavljenih manj kot sedem udeležencev.


Informacije in prijave glede vsebine:

Barbara Rigler,
producentka JSKD za literaturo in odgovorna urednica revije Mentor
T: 01 320 95 72
E: barbara.rigler@jskd.si

Organizacijski del v Piranu:
Elizabeta Fičur
vodja JSKD OI Piran
T: 05 671 00 90
E: oi.piran@jskd.si

Strokovna in tehnična pomoč:
Franci Cotman, strokovni programski sodelavec,  
E: franci.cotman@jskd.si

Tatjana Vidmar,
strokovna sodelavka JSKD,
031/605-429,
E: tatjana.vidmar@jskd.si

 

 

 

 

 

 

 

program