GORENJSKA
Kulturno prosvetno društvo Drouz, Radomlje
Zborovodkinja: Uršula Jašovec
Tema:Mediji in glasba
Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka, Cerklje na Gorenjskem
Zborovodkinja: Neža Križnar
Tema:»Nevesta že jemlje slovo« – pesmi o vasovanju, zaroki, poroki in življenju v zakonu
Pevska skupina Korona, Radovljica
Zborovodkinja: Nena Rion
Tema:Istra skozi ušesa sodobnih slovenskih skladateljev
Mešani pevski zbor Musica viva Kranj - Primskovo
Zborovodja: Jan Gorjanc
Tema:Živalske melodije
Vokalna skupina Adam Ravbar, Groblje
Vodja skupine: Peter Pogačar
Tema:Pevsko pokušanje
KULTURNO PROSVETNO DRUŠTVO DROUZ, Radomlje
Zborovodkinja: Uršula Jašovec
Avtorica sestave sporeda in obrazložitve: Uršula Jašovec
Inštrumentalna spremljava: Ana Semič Bursać
Mediji in glasba
Nacio Herb Brown (1896): SINGING IN THE RAIN (Arthur Freed)
samozaložba
Christopher Tin (1976): BABA YETU (svahili, Chris Kiagiri)
Alfred Music Publishing Co, Inc.
Karl Jenkins (1944): ADIEMUS-KAYAMA (Karl Jenkins)
Boosy & Hawkes Music Publishers Ltd (samozaložba)
Elton John (1947): CIRCLE OF LIFE (Tim Rice)
Sewanhaka Schools (samozaložba)
Danes se z glasbo soočamo predvsem prek raznovrstnih medijev, med drugim prek televizijskih programov in iger. Prenos glasbe muzikalov v televizijske medije se je začel že zgodaj, eden od teh primerov je skladba Singing in the rain iz istoimenskega filma, nato pa se je začel ta žanr širiti tudi na druge zvrsti in postal njihov del. Že ustvarjene skladbe valižanskega skladatelja so tako našle svoj prostor v filmu Avatar, angleški pop pevec pa je napisal skladbo za enega najbolj znanih risanih Disneyevih filmov, Levji kralj, ki je kasneje pristal tudi na velikih odrih kot muzikal. Največ glasbe pa mladi in tisti, ki radi posežejo po medijih, ki jih zabavajo, slišijo prek raznih iger. Ena najbolj znanih, sedaj tudi v zborovskem svetu, je skladba Baba Yetu iz igre Civilization IV, ki jo je za potrebe igre izvedel veliki gospel zbor in gre pravzaprav za molitev očenaš, napisano v svahiliju. Glasba, ki jo slišimo prek teh medijev, torej vpliva na naše zanamce in na njihov način sprejemanja glasbe, tako da je prav, da jo kot tako tudi doživljamo.
KOMORNI MOŠKI PEVSKI ZBOR DAVORINA JENKA, Cerklje na Gorenjskem
Zborovodkinja: Neža Križnar
Avtorica sestave sporeda in obrazložitve: Neža Križnar
»Nevesta že jemlje slovo« – pesmi o vasovanju, zaroki, poroki in življenju v zakonu
Janez Močnik (1936–2016): ZVEZDE (Janez Močnik)
neizdano
zapisal Janez Močnik (1936–2016): SEM BIL NA VAS (ljudska)
JSKD
Fran Serafim Vilhar - Kalski (1852–1928): ZAROKA (Anton Medved)
revija Pevec
NEVESTA ŽE JEMLJE SLOVO (ljudska iz Žilc nad Cerknico)
Mohorjeva družba
Emil Adamič; prir. Miro Kokol (1877–1936; 1937): ZBADLJIVKA (ljudska)
rokopis
harm. Zorko Prelovec (1887–1939): OH, ŽENA ME KREGA ... (Idrijska ljudska)
neizdano
Običajna noč. Temno nebo razsvetljujejo le svetle zvezde. A nočni mir zmotijo fantje, ki pod balkoni z ubranimi glasovi razveseljujejo dekleta. Kaj kmalu fant ugleda dekle, dekle ugleda fanta in med njima preskoči iskrica. Zaljubljenost hitro preraste v ljubezen in nastopi čas, ko fant odide prosit starše za hčerino roko. Ko nekoliko negotova oče in mama opazita, kako iskrena je ljubezen mladega para, jima z veseljem podellita svoj blagoslov. Tako mlada nevesta odide od doma in skupaj z ženinom stopi v zakonski stan. Čez leta zaljubljenost počasi mineva, prava ljubezen pa ob odkrivanju zakončevih pomanjkljivosti in slabosti vztrajno raste. Čeprav žena morda slabše kuha in se zato mož večkrat ustavi v gostilni, si med seboj, kljub prepirom, še vedno znata izkazati ljubezen, ki ju medsebojno povezuje.
PEVSKA SKUPINA KORONA, Radovljica
Vodja skupine: Nena Rion
Avtorica sestave sporeda in obrazložitve: Nena Rion
Istra skozi ušesa sodobnih slovenskih skladateljev
Mateja Petelin (1987): MAMCA, POŠLJITE ME PO VODO (Istrska ljudska, po zapisu iz Sv. Petra)
JSKD
Aldo Kumar (1954): VILOTA (Istrska ljudska)
JSKD
Aldo Kumar (1954): KI ĆE MOJU TRAVU KOSIT (Istrska ljudska)
JSKD
Ambrož Čopi (1973): PLOVI MI, MOJ BRODE (Istrska ljudska)
Astrum
Istra – slovenska, hrvaška, tudi italijanska. Ljudske pesmi, uglasbene v karakterno različne zborovske skladbe, so hkrati tudi narodno mešane, prav tako, kot je mešana Istra. Mateja Petelin je mlada skladateljica, ki jo uvrščamo v obdobje sodobne, predvsem zborovske glasbe, za katero je značilno, da vsak skladatelj izraža svoje misli, čustva in občutke na svoj način. Mamca, pošljite me po vodo je zborovska skladba, ki je nastala v začetku 21. stoletja, napisana pa je na podlagi istrskega ljudskega motiva, natančneje po zapisu iz Sv. Petra. Pisana je v dveh jezikih, slovenščini in italijanščini, kar pomeni, da različni jeziki niso ovira, saj je glasba vsem skupen jezik, govori, poje in razume jo vsak narod. Tako kot se med seboj prepletata jezika, pa se prepletajo tudi posamezni glasovi, vodilna melodija namreč prosto prehaja med glasovi: enkrat jo slišimo v sopranu, drugič v tenorju ...
Da glasba briše meje med narodi, dokazuje tudi Aldo Kumar s svojo Istrsko suito, ki je med zbori zelo priljubljena. Sestavljajo jo tri ne le karakterno različne, temveč tudi narodno mešane pesmi. Vsaka pesem ima besedilo v jeziku enega od treh narodov, ki se prepletajo v Istri, Aldo Kumar pa uspe skozi različne skladbe pokazati tudi različne narode: Hrvate – zelo borbene in ponosne, Italijane – mehke, spevne, a tudi teatralne, in Slovence – vesele svate, polne šegavega humorja in zelo naklonjene vaškim veselicam, kjer se veliko poje (in malo tudi popije). Zapeli bomo dve pesmi iz suite: Ki će moju travu kosit v hrvaščini in Viloto v italijanščini.
Pri zadnji pesmi, Plovi mi, plovi, moj brode, lahko omenimo glasbeno posebnost istrske lestvice, ki jo Ambrož Čopi uporablja skozi celotno skladbo, slišimo pa jo lahko tudi v Kumarjevi Ki će moju travu kosit. Torej združi jezik, besedilo, glasbeno posebnost in nenazadnje tudi svoj skladateljski slog. Arhitektura skladbe je zelo jasna: iz ene linije gradi do monumentalnega viška, potem pa se vse umiri. Kot morje, kjer plove ta moj brode; najprej je mirno, potem pridejo valovi, nato se razdivja vihar, na koncu pa spet vse potihne in je kot prej – mirno morje.
Istrska glasba je v sožitju treh jezikov in kultur, morja ter posebnosti njihove melodike pojem multikulturnosti in raznovrstnosti.
MEŠANI PEVSKI ZBOR MUSICA VIVA, Kranj - Primskovo
Zborovodja: Jan Gorjanc
Avtor sestave sporeda in obrazložitve: Jan Gorjanc
Živalske melodije
Felix Mendelssohn (1809): DIE NACHTIGALL (Johan Wolfgang von Goethe)
CPDL
Jakob Petelin Gallus (1550): XLVI. LINQUO COAX RANIS (neznano)
JSKD
Radovan Gobec (1909): MRAVLA JE V MLIN PELALA (ljudska iz Gornjega Senika)
JSKD
Vodilo pri sestavi programa je bila koherentna združitev slogovno in izvajalsko čim bolj raznovrstnih glasbenih del, ki bodo obdržala zanimanje poslušalcev in prikazala karakterno in izvajalsko širino pevcev. Skupna nit treh skladb je neposredna živalska tematika umetnega, moralnega in ljudskega značaja, ki je predstavljena v treh različnih slogovnih, kompozicijskih in jezikovnih različicah. Celostnost je v tem programu zasnovana linearno, kot progresivni razvoj zgodbe, tonalitete, napetosti in dramskega loka.
Vsebinsko statičen Mendelssohnov Slavček se iz preproste teme razvije v subtilno harmonsko razkošje, ki se hitro razveže v miren zaključek. Zrcalno ga uravnoteža Gallusova Žaba, ki je vsebinsko polna in moralno poučna, medtem ko je trdno zasidrana v ritmično razgibanem lidijskem modusu. Program zaključi Gobčeva priredba ljudske Mravle, ki ima lasten, plastičen in narativni potek, podprt s premišljeno izbranimi ritmičnimi, harmonskimi in izvajalskimi glasbenimi prvinami.
VOKALNA SKUPINA ADAM RAVBAR, Groblje
Vodja skupine: Peter Pogačar
Avtor sestave sporeda in obrazložitve: Peter Pogačar
Pevsko pokušanje
Henry Purcell (1659–1695): COME, LET US DRINK (neznan)
Novello and company
Felix Mendelssohn Bartholdy (1809–1847): TÜRKISCHES SCHENKENLIED (Johann Wolfgang von Goethe)
Breitkopf & Härtel
Ciril Vremšak (1900–1968): EN STARČEK (slovenska ljudska, po napevu Jurija Fleišmana)
neznano
Alice Parker (1925), Robert Shaw (1916–1999): WHAT SHALL WE DO WITH THE DRUNKEN SAILOR (angleška ljudska – sea shant)
Lawson-Gould music publsher 1962, WB Music Corp. 1990
Za Vokalno skupino Adam Ravbar se nekako spodobi, da se končno loti tudi pivskih pesmi. Zato smo vam pripravili degustacijo štirih pijač različnih znamk in okusov. K pitju vas najprej vabimo s staranim kanonom baročnega skladatelja Henryja Purcella, kjer se prepletajo barve pivskih navdihov. Ti vam namigujejo, da pustite vse nore skrbi sveta in navdahnite srca z veseljem. Pri tem pojdite do konca. Zelo verjetno boste postali veseli reveži. Nadaljujemo z bolj izbrano sorto romantičnega vina, ki se skriva pod znamko »Mendelssohn und Goethe«. V njej boste zaznali nekaj turško robate svežine, ki pa zgolj nadgradi jasno nemško strukturo. Ta vam sporoča, da se pivsko veselje vedno čudovito dopolni z lepim pogledom brhke mladenke, ko pred vas spoštljivo postavi čašo rujnega. Ob vsem tem nikakor ne smemo izpustiti domačega vina. Ob njem je ostarel že marsikateri kleni Slovenec. Okus te žlahtne kapljice je blažil tegobe, preganjal skrbi in vzpodbujal možakarje k petju in navsezadnje tudi k zahvalni molitvi za tako lep dar, kot sta trta in vino. Tudi na smrtni postelji se je misel še vedno oklepala te radosti. Za domače vino nekako velja, da je za umret dobro. Na koncu te degustacije pa vam ponujamo močan angleški rum, ki ga je hitro preveč. Zato vam hkrati ponujamo vse preizkušane rešitve angleških modrecev, kako se ob čezmernem pitju lahko streznite, če le imate na voljo dobro staro jadrnico.
Na zdravje!