OSREDNJA SLOVENIJA
Litija, Kulturni center Litija
Nedelja, 17. 11. 2024, ob 15.30 in 18.30

koncert ob 15.30

ŽENSKA VOKALNA SKUPINA BRINKE, GROSUPLJE

Zborovodkinja: Petra Frece Šilak

OH, MOŠKI!
Sestava in obrazložitev sporeda: Petra Frece Šilak

Povezovalna nit med skladbami, ki raziskujejo vpliv moških na ženske, je globoka in pogosto zapletena dinamika ljubezni, hrepenenja in privlačnosti. V slovenski ljudski pesmi pogosto naletimo na motiv hrepenenja mladega dekleta po ljubezni. Ljubezen je prikazana kot nekaj temeljnega, kot cilj in izpolnitev življenja. Dekle pogosto čaka na fanta, ki se ne vrača, ali pa sanjari o tistem, ki ga še ni srečala. Hrepenenje po ljubezni je podobno v motivu bolgarske ljudske pesmi, v kateri mlado dekle izraža nedolžno radovednost, ko želi slišati in videti piskača. Ta želja simbolizira prvo srečanje s svetom ljubezni in privlačnosti, v katerem so moški pogosto tisti, ki sprožijo čustveno prebujanje dekleta. Irska skladba, v kateri nepridiprav ukrade srce dekletu in jo pusti hrepenečo še več let, poudarja, kako globoko in trajno lahko moški zaznamujejo življenje ženske. Mila Kačič pa to nit povezuje s svojo opazko, da ženske moške kljub vsemu, kar nam moški zagodejo, še vedno ljubimo, čeprav pogosto ne znamo pojasniti, zakaj. Ta misel združuje vsa omenjena dela in skladbe v enoten tok, ki izraža nerazložljivo, a globoko zakoreninjeno čustveno vez med spoloma, ki kljub vsem oviram in zapletom ostaja močna in vztrajna.

Ciril Pregelj (1887–1966): DA BI JAZ ZNALA (ljudsko besedilo iz Cerovca)
ZKOS
Petar Liondev (1936–2018): KAFAL SVIRI (Tanya Parvanova)
Vox Bulgarica
Michael McGlynn (1964): WHEN I WAS IN MY PRIME (irska ljudska)
Warner Chappell Music
Mojca Prus (1980): MOŠKI (Mila Kačič)
Astrum

ŽUPNIJSKI MEŠANI ZBOR SV. MARTINA, TRBOVLJE

Zborovodja: Gregor Špajzer

KDOR POJE, DVAKRAT MOLI (Molitve na čast Mariji)
Sestava in obrazložitev sporeda: Gregor Špajzer

Ljudje vsega sveta so skozi stoletja Marijo sprejeli ne le kot Božjo, ampak tudi kot svojo mater in priprošnjico k Bogu. O tem, kako so se ljudje vedno radi zatekali pod Marijino varstvo, pričajo premnoge cerkve, posvečene Mariji, prav tako pa je Mariji na čast namenjeno veliko molitev, gotovo več kot drugim svetnikom.
To vsečasovno in vsesvetovno predanost Mariji smo poskusili zajeti v programu, zato smo v njem združili uglasbitve različnih molitev iz različnih časovnih obdobij (od renesanse do dandanašnjih sodobnih pristopov), ki so jih ustvarili skladatelji različnih narodov (iz Francije, Ukrajine, ZDA, Norveške in Finske).
Zazvenele bodo: Pod tvoje varstvo pribežimo (kar je najstarejša znana molitev v Marijino čast), Pozdravljena, Kraljica, mati usmiljenja, Zdrava morska zvezda, Zdrava Marija in Pozdravljena prava devica.
Sveta Marija – prosi za nas!

Josquin des Prez (c. 1450/1455–1521): AVE VERA VIRGINITAS
©Vladimir Ursic
Dimitrij Stjepanovič Bortnjanski (1751–1825): POD TVOJU MILOST
prepis
Juan Pablo Rojas (*2003): SALVE REGINA, koral
Fundación Canto Católico – www.cantocatolico.or
Edward Grieg (1843-1907): AVE MARIS STELLA (himna iz 9. stoletja)
prepis
Jaako Mäntyjärvi (*1963): AVE MARIA
Sulasol

VOKALNA SKUPINA DIVA, KULTURNO DRUŠTVO BLOKE

Zborovodkinja: Irena Cundrič Iskra

LASTOVKINO HREPENENJE
Sestava in obrazložitev sporeda: Irena Cundrič Iskra

Ljudje smo kot lastovke. Kadar nas pot ponese v tujino, močno hrepenimo po domu. Oba, češki skladatelj Bědrich Smetana in naš rojak Fran Gerbič, ki je bil po svoji ženi Milki Gerbič s skladateljem Smetano v daljnem sorodstvu, sta izkusila tujino. Vendar ju njuno uspešno delovanje na tujem ni zadržalo. Hrepenenje po domovini je bilo močnejše, zato sta se vrnila. V Smetanovi pesmi so lastovke simbol sreče, ki prileti in odleti v širni svet. Tudi v Gerbičevi pesmi je čas prepevanja lastovk srečen čas, a jih bo mrzel veter ponesel drugam. Na tujih tleh si je mogoče ustvariti novi dom. Iskreno hrepenenje po pravem domu gotovo najbolj privre na dan ob prazničnem času. V ukrajinski ljudski pesmi lastovka gospodarju obeta dober pridelek, bogastvo in srečo. Pesem izvira iz časov pred nastopom krščanstva, ko so začetek novega leta praznovali spomladi in so jo šele pozneje prepevali kot novoletno kolednico. Njeno izjemno moč je prepoznal ukrajinski skladatelj Mikola Leontovič in njegova priredba je pesem ponesla v širni svet. Zadnjo pesem Lastovka je ustvarilo več slovenskih umetnikov. Jurij Souček je kot režiser za gledališko igro Naivne lastovke potreboval šanson. Besedilo je ustvaril pesnik Milan Jesih, Jure Robežnik pa ga je uglasbil kar na letalu, vračajoč se iz Pariza. Z izjemnim glasom Elde Viler in ob spremljavi harmonike Jožeta Kampiča je pesem našla svoje gnezdo v srcih slehernega od nas. Pesem pravi, da v srce vdre žalost, kadar so spomini boleči, in nam ugasne ogenj sreče. Vendar od nekod pride vanj tudi drobna lastovka. Nam bo morda ona pregnala tesnobo in vrnila hrepenenje?

Bedřich Smetana (1824–1884): PŘILETĚLY VLAŠTOVIČKY (Josef Vaclav Sladék)
Musecore/sbormistr.cz
Fran Gerbič (1840–1917): SLOVO OD LASTOVKE (Valentin Orožen)
prepis
Mikola Dmitrovič Leontovič (1877–1921): SHCHEDRYK (ukrajinska ljudska)
Vesnivka e-Library
Jure Robežnik (1933–2022)/Irena Cundrič Iskra: LASTOVKA (Milan Jesih)
neizdano

KOMORNI ZBOR DEKOR

Zborovodkinja: Alenka Podpečan

TAKUO JE!
Sestava sporeda: Alenka Podpečan
Obrazložitev: Alenka Podpečan in Barbara Slivnik

Program se posveča izjemni ustvarjalnosti slovenskih skladateljev in njihovemu izvirnemu povzemanju motivov, izhajajočih iz ljudske tvornosti. Zgodba, ki jo zarisuje scenosled izbranih skladb, sledi legendi o kralju Matjažu, znani po vsej Sloveniji in širše. Ta je v ljudskih in umetnih besedilih ves čas pridobivala nove razsežnosti in vodila od skromnih zgodovinsko utemeljenih pripovedi do fantastičnih epskih zapletov. K raznovrstnosti motivov je pripomogla pestrost slovenske krajine s številnimi geografskimi danostmi in narečji, ki se izraža tudi v izbranih kompozicijah z ljudskimi motivi iz Rezije, Koroške, Primorske in Štajerske. Od priredb, ki ostajajo zveste originalnemu ritmu in pripovednemu značaju, do najsodobnejših pristopov k interpretaciji manj znanih motivov legende o kralju Matjažu … Enkrat naprej, enkrat nazaj, gori in doli, tretjič okoli, v dir z iskrimi vranci, čez drn in strn nas bo v ples zazibal žar kralja Matjaža in njegove Alenčice ter nas potegnil iz globin pekla proti svetlobi – takuo je!

Tine Bec (1993): LINČICA TURKINČICA (rezijanska ljudska pripovedna iz Bile v Reziji)
Astrum
Anton Lajovic (1878): KRALJ MATJAŽ REŠI ALENČICO (ljudska iz Roža)
Glasbena matica
Anton Lajovic (1878): PLES KRALJA MATJAŽA št. II (Oton Župančič)
Glasbena matica
Jan Triler (2003): KRALJ MATJAŽ PRED PEKLOM (štajerska ljudska)
neizdano, noviteta
Aldo Kumar (1954): TEHTANJE DUŠ – odlomek iz oratorija Tehtanje duš (ljudska pripoved iz Sužida pri Kobaridu)
ZKOS

1. koncert ob 18.30

VOKALNA SKUPINA PLAVICA, TRBOVLJE

Vodja skupine: Karmen Lindič

VRTILJAK VREMENSKIH RAZPOLOŽENJ
Sestava in obrazložitev sporeda: Karmen Lindič

Vreme je tema, ki je skupna vsem nam, še posebno zdaj, ko smo priča ekstremnim vremenskim pojavom. Življenje ljudi je že od nekdaj povezano z naravo in vremenom. Iz kulturne zakladnice naših prednikov je znano, da so takšne pesmi izvajali ob različnih kmečkih dogodkih in opravilih. Prav z raznimi priredbami skladateljev ljudska pesem še živi med ljudmi in se razvija. Najprej bo na vrsti pesem Je pa davi svanca padva v priredbi Eduarda Oražeja, odličnega interpreta ljudske pesmi. Članice VS Plavica bomo pesmi vdahnile nekaj naše ženske duše. Druga je ponarodela pesem s Krasa: Pastirsko slovo od sonca – Sonce ljubo v priredbi skladatelja Pavla Merkùja. Prav letos pa mineva 10 let od njegove smrti. Za tem bosta na vrsti pesmi skladatelja Danila Bučarja. Njegove pesmi so odraz navezanosti na našega človeka in slovensko zemljo. V pesmi Dežek avtorica besedila Stana Vinšek tankočutno primerja dežne kaplje s solzami. Kot v naravi dež vse izmije in osveži, lahko ohladi tudi ranjeno žensko srce. Avtor besedila njegove druge uglasbitve Burja je Cvetko Golar, znan kot poet prirode in njenega življenja. Skladatelj nam pričara kraško burjo, ki hrumi, brije, vihra, orje in jo lahko zlahka primerjamo s togoto jezne ženske.

Eduard Oraže (1971): JE PA DAVI SVANCA PADVA (ljudska iz Sel pod Košuto)
KKZ Celovec
Pavle Merku (1927–2014): SONCE LJUBO (čitalniška ponarodela s Krasa)
Astrum
Danilo Bučar (1896–1971): DEŽEK (Stana Vinšek)
ZKOS
Danilo Bučar (1896–1971): BURJA (Cvetko Golar)
ZKOS

MEŠANI MLADINSKI PEVSKI ZBOR GIMNAZIJE ŽELIMLJE

Zborovodji: Polona Stegu, Blaž Podobnik
Blaž Podobnik, klavir

PRAVLJIČNI SVET IZ NASLANJAČA
Sestava sporeda: Polona Stegu
Obrazložitev: Blaž Podobnik

Ah, risanke! Pravljice! To je za tiste, ki še verjamejo vanje.
To je za tiste, ki verjamejo, da kje obstaja nekaj takega, kot sta spokojnost in skromna dobrodušnost, s kakršnima miške v nevidni noči podtikajo darove veselja. Da je kje na travniku sveta neka čebelje zaletava dušica, ki se na koncu vedno najde. Da obstajajo nekje, čeprav daleč, pogum, iznajdljivost in veliko srce, kakršno je odlikovalo neustavljivega Želodka Superco. Pravljice so za tiste naivneže, pravijo, ki očitno še verjamejo, da nekje obstaja tako čudovito prijateljstvo, kot je prijateljstvo med želvakom Frančkom in medvedom. Da obstaja takšna presrečna in čudežna najdenost, kakršne je bil deležen Marcelino. Da obstaja svet, v katerem je vsakdo lahko »pristen, nepopačen«. In da obstaja svet, v katerem se bomo po koncu vseh teh plemenitih avantur kot utrujene muce spozabljeno znašli pred polnimi skledami mleka in medu.
Morda se bo komu zdelo čudaško, a glasba sama govori, da je na vsem tem nekaj globoko resničnega. Da to ni le nekaj za naivne otroke. Da takšni junaki še vedno obstajajo, pa čeprav moramo na njihovo mesto kdaj stopiti kar sami. Da: zdaj teh pesmi več ne poslušamo, ampak jih – pojemo.

Gerard Labady/Matic Romih (1996): ZOBNE MIŠKE (James McDonnell, Randy Petersen, Robin Lyons)
Jani Golob (1948)/Matic Romih (1996): PUSTITE NAM TA SVET (Dušan Velkaverh)
Pablo Sorozabal (1897–1988)/Matic Romih (1996): MARECELINO, KRUH IN VINO (Jose Maria Sanchez Silva)
Ernie Wood/Matic Romih (1996): ŽELODKO SUPERCA (Jimmy Hibbert)
Michael Giacchino (1967)/Matic Romih (1996): FRANČEK (Milan Dekleva)
Karel Svoboda (1938–2007)/Matic Romih (1996): ČEBELICA MAJA
(Florian Cusano/slov. prepesnitev Peter Povh in Jože Vozny)
Neca Falk (1950)/Matic Romih (1996): MUCE BELE, MUCE ČRNE (Kajetan Kovič)
neidano

VOKALNA SKUPINA VEŠČE POLHOV GRADEC

Vodja skupine: Ana Koprivec
Katarina Tominec, klavir

POSPREMIMO DEKLE
Sestava in obrazložitev sporeda: Ana Koprivec

S prvo, nežno melodijo jo pospremimo od brezskrbnih otroških dni, preprostega življenja, v mladost.
Prek plesa in igre, od radovednega dekleta, ki hrepeni po pogledih,
k cvetenju ženskosti in izmikanju neznanega, 
k težjim odločitvam in odkrivanju ljubezni.

Čez prag doma, mami v slovo, 
na težko pot, 
na dolgo pot.

Na novo pot, z izbranim,
v svet.

Marij Kogoj (1892–1956): KAJ NE BILA BI VESELA (Andrej Perne)
ZKOS
Albin Weingerl (1923–2010): TRIBUČKO KOLO (ljudsko besedilo)
ZRSŠ
Miro Kernjak (1926–2009): DEKLE NA VRTU ZELENEM SEDI (narodna)
KKZ Celovec
Andrej Makor (1987): NEVESTA, LE JEMLJI SLOVO (slovenska ljudska)
Astrum

MEPZ VOKALNE AKADEMIJE LJUBLJANA

Zborovodji: Ana Bec in Tine Bec

MINULO JE ŽE SEDEM LET
Sestava in obrazložitev sporeda: Ana Bec

SEDEM DOLGIH LET
Sedem je kontinentov, sedem je nevtralno število pH, sedem je število enot delovnega spomina, pa dni v tednu in nenazadnje, tonov diatonične lestvice. Sedem let je doba, ko se zamenjajo vse celice v človeškem telesu in čas, po katerem se razide največ parov. V slovenskem okolju pa je sedem let globoko zasidranih v kulturi: navadno se nanašajo na služenje vojaščine in s tem povezanimi dogodki. Tri take primere slovenske ljudske pesmi smo poiskali in jih povezali z zborovsko improvizacijo. Vse tri pesmi vsi dobro poznamo in jih pogosto slišimo, z našimi improvizacijami pa smo želeli ponazoriti raznovrstnost in individualnost posameznih življenjskih zgodb fantov in deklet, ki jih je teh sedem let zaznamovalo. V prvih dveh fant odhaja na služenje in tolaži dekle, da se bosta spet videla, čeprav v resnici tega nihče od njiju ne ve zagotovo. V zadnji Minulo je že sedem let pa se fant že vrne nazaj in ugotovi, da so se v njegovi odsotnosti zgodili žalostni dogodki, ki začetno veselje ob ponovnem srečanju spremenijo v tragičen konec.
V naših improvizacijah se bo prepletal tematski material izbranih pesmi, včasih z besedilom, včasih brez, saj vseh občutij ne moremo vedno ubesediti – v nekaterih bo ritem ponazarjal vojsko, v drugih, melodičnih in zvočno barvitih pa čustva domačih.
Začenjamo pripoved o slovesu, sedemletni odsotnosti in ponovnem snidenju doma, kjer je spet vse po starem, a kljub temu ni nič več tako kot prej.

Hilarij Lavrenčič (1962–2024): PETELINČEK JE ZAPIEU (beneška ljudska iz Trinka)
Astrum
ZBOROVSKA IMPROVIZACIJA
Fran Venturini (1882–1952)/Tine Bec (1993): NOCOJ PA, OH, NOCOJ (Simon Jenko)
neizdano
ZBOROVSKA IMPROVIZACIJA
Vid Čadež (1998): MINULO JE ŽE SEDEM LET (ljudska)
neizdano

BEE GEESUS, A CAPPELLA GOSPEL ZBOR

Zborovodja: Matej Virtič

GOSPEL ZA MIR
Sestava in obrazložitev sporeda: Matej Virtič

Gospel za mir. Mir za vse ali le mit za vse? Zbor Bee Geesus ostaja ves čas svojega 15-letnega delovanja zvest izvirnemu sporočilu gospel glasbe, ki ni danes nič manj aktualno kot v času, ko je pomenilo glasen klic po osebni svobodi in je prinašalo upanje zatiranim. Pevke in pevci verjamemo v moč glasbe ter umetniškega izraza nasploh, zato želimo naslavljati nepravičnosti in širiti sporočilo miru. Saj je ta mogoč, čeprav se zdi v letu 2024, ko so vojne in konflikti v našem delu sveta spet vse glasnejši, vedno manj verjeten. One day napoveduje dan, ko bomo sposobni preseči vse razlike in ločevanja. Still ali v slovenščini Miren pravi, da lahko mir doživljamo vsak dan. A če ga želimo širiti, ga moramo prej sami živeti in udejanjati. Kot so angeli ob Jezusovem rojstvu peli mir ljudem na Zemlji, ga pojemo tudi mi; Peace on Earth. V sanjah že gledamo novi Jeruzalem, večno mesto miru za vse.

Matisyahu/Matej Virtič (1983): ONE DAY (Matisyahu)
VIRTUS, Matej Virtič s.p.
neizdano
Reuben Morgan (1975)/The Zoe Group: MIREN (Reuben Morgan, slov. bes. Simon Virtič)
neizdano
Babbie Mason (1955)/Simon Virtič (1980): PEACE ON EARTH (Babbie Mason)
neizdano
Ndabezinhle Sibanda: DREAMING OF A CITY (Ndabezinhle Sibanda)
prepis