ŠTAJERSKA IN POMURJE
Maribor, Dvorana Union
Sobota, 9. 11. 2024, ob 19.00

MEPZ ŠTEFANA KOVAČA MURSKA SOBOTA

Zborovodja: Tomi Bušinoski

DVOJINA
Sestava in obrazložitev sporeda: Tomi Bušinoski

Dvojina je posebnost slovenskega jezika, a skriva veliko več kot le slovnično kategorijo. V naših življenjih se prepleta na številne načine: od pogovora v dvoje ob kavi do odnosov med starši in otroki ter partnerskih vezi. Živeti v dvoje pomeni vzpostavljati odnos – in to ni nekaj, kar se zgodi samo od sebe. Tak odnos moramo graditi, negovati, ohranjati, da nas bogati in napolnjuje.
Odnosi so osrednja tema številnih pesniških del, ki jih skladatelji oživljajo z glasbo. Pesniki in skladatelji delujejo v dvojini – eden piše, drugi ustvarja glasbo, da besede zaživijo tudi v melodiji. Ta sodelovanja nudijo včasih zlite, včasih kontrastne zvočne podobe, ki ponazarjajo raznovrstnost dvojine.
Naš pevski program pokriva pet področij dvojine našega življenja. Najprej z intimno dvojino »jaz in ti«, ko se dva prikrito srečujeta in si izpovedujeta ljubezen. Pozneje pa se pojavijo izzivi – odločitev biti skupaj ali narazen, ki jo lahko pogojujejo objektivni ali osebni razlogi. Nekateri so resni, drugi po več letih postanejo predmet lahkotnega spomina.
Poseben odnos se razvije med starši in otroki. V odrasli dobi otroci velikokrat s hvaležnostjo prepoznajo, kaj vse so prejeli. Naše življenje v dvoje pogosto spremljata tudi žalost in upanje. Hrepenimo po svetlem, sončnem, radostnem. Naj nas misel na drugega vodi skozi življenje, tudi ko nismo fizično v dvoje, in nas navdihuje k dobremu, veselju, upanju in bogatenju drug z drugim.

Tine Bec (1993): PO POLJUBE (Feri Lainšček)
Astrum
Andrej Makor (1987): JE LEPA GORICA (slovenska ljudska)
Astrum
Katarina Pustinek Rakar (1979): KAK ŽALOSTNO (prekmurska ljudska)
Astrum
Radovan Gobec (1909–1995): SPEIVAJ NAMA KATICA (prekmurska ljudska)
rokopis

MARIBORSKI OKTET

Vodja okteta: Špela Drašler

O FANTIH IN PUPAH

Sestava sporeda: Špela Drašler
Obrazložitev: Špela Drašler, Uroš Jurgec

Morje ali reka? Refošk ali frankinja? Pupa ali dekle?
Kaj se zgodi, ko se srečata ponosni Štajerec in uporniški Primorec ter skupaj premlevata ta »poglavitna« vprašanja?
Na srečo nič nevarnega – kljub različnim dialektom hitro najdeta skupni jezik v pesmi, ki opeva bratstvo, dobro kapljico in ljubezen. Fantje so še posebno ljubeči do vode, trte, a najbolj do nežnejšega spola. Prav zaradi tega se splača združiti v pesmi in nagovoriti tisti cvet, ki manjka v moškem oktetu.
Predstavili vam bomo, kako Štajerec in Primorec sanjata o svoji ljubljeni, jo opevata in se zaradi nje včasih prebijata skozi bolečino srca. Skladbe, ki jih boste slišali, so morda bolj ali manj znane, novejše ali starejše, a povezane v vedno živo zgodbo. V programu združujemo ljudske pesmi ter skladatelje in pesnike obeh regij, ki so ustvarjali v različnih obdobjih, vendar sta jih, nevede, umetnost in ljubezen združili.
Primorec ali Štajerec? Ni pomembno. Pomembno je, da opevamo ljubezen, najmočnejše in večno čustvo.

Vasilij Mirk (1884–1962): NA TRGU (Dragotin Kette)
ZKOS
Benjamin Ipavec (1829–1908)/Franci Steban: TEBI LE SE GLASI (arija iz opere Teharski plemiči, Anton Funtek)
samozaložba
Rudi Bučar (1976): ZMERON MOJA (Rudi Bučar)
Copyright RUDI BUČAR
Walter Lo Nigro (1957): CANZONA (France Prešeren)
Astrum
Emil Adamič (1877–1936): VSE NAJLEPŠE ROŽICE (štajerska ljudska)
ZKOS/JSKD
Ambrož Čopi (1973): SANJE SO VEČNE (Feri Lainšček)
Astrum

MOŠKA KOMORNA SKUPINA KUD LOJZE AVŽNER ZGORNJA LOŽNICA

Zborovodja: Mitja Krajnc

LJUBEZEN POD KLANČKOM V JUBILANTOVIH HARMONIZACIJAH
Sestava in obrazložitev sporeda: Mitja Krajnc

Ljubezen je navdih številnim ljudskim pesmim, ki jih fantje Moške komorne skupine KUD Lojze Avžner iz Zgornje Ložnice tako radi prepevajo že 50 let. V vseh teh letih pa fante, ki so vmes postali izkušeni možje, spremljajo tudi različne harmonizacije Jožeta Leskovarja, ki izhaja iz občine Slovenska Bistrica, od koder prihajajo tudi oni. Letos avgusta je gospod Leskovar praznoval 90. rojstni dan, zato bo njegova obletnica obeležena z njegovimi priredbami znanih in priljubljenih melodij, ki opevajo ljubezen, saj so pevci ponosni, da izhajajo iz istega okolja.
Ko smo se sprehajali skozi njegove skladbe, se nam je zgodba Ljubezen pod klančkom v jubilantovih harmonizacijah pisala kar sama. Kot bi vsaka naslednja pesem sledila prejšnji. Zgodba je preprosta. Ljudska. Nam pravzaprav pisana na kožo. Zgodb, ki bi jih sicer lahko navdihnilo Leskovarjevo delo, je verjetno še veliko več in komaj čakamo, da v prihodnosti odkrijemo še katero.

Jože Leskovar (1934):
POD KLANČKOM SVA SE SREČALA (ljudska)
Zveza kulturnih društev, Dravograd
PRI FARNI CERKVICI (slovenska ljudska)
Cerdonis, Slovenj Gradec
SEM ZALJUBLJEN BIL (slovenska ljudska)
Zveza kulturnih društev, Dravograd
POD ROŽNATO PLANINO (slovenska ljudska)
Jurij Fleišman/Jože Leskovar (1934): TI SI URCE ZAMUDILA (Jurij Fleišman)
Zveza kulturnih društev, Dravograd

MEŠANI PEVSKI ZBOR KUD CODA, MARIBOR

Zborovodkinja: Lea Gačnik

LJUBEZEN V PETIH MELODIJAH
Sestava sporeda: Lea Gačnik
Obrazložitev: Katja Sreš in Rebeka Kopčič

Program Mešanega pevskega zbora KUD Coda predstavlja glasbeno potovanje skozi različna občutenja ljubezni – do sočloveka, narave ali božanskega.
Vsaka skladba nosi svoj edinstvni čustveni naboj, ki pripomore k celostni zgodbi. Prav po prstih s svojo nežno melodijo prehaja v poslušalčevo srce in odpira prostor za tihe, intimne trenutke, ki lahko nastanejo le skozi ljubezen starša in otroka.
Šürka je Tisa nam s svojo upodobitvijo reke Tise in partnerske ljubezni med Šandorjem in Katico prikaže vidik vznemirjenja, ki ga doživimo pri ljubezni na prvi pogled. Ta čustva pa so še posebno izrazita med partnerjema, ki čutita iskreno povezanost in ljubezen, za katero se je treba truditi in premagati tudi največje ovire.
Petelinček je zapieu nas popelje v zapleteno neuresničljivo ljubezen, po kateri hrepenimo v težkih življenjskih situacijah. Ljubezen nam včasih žal ni naklonjena.
Z Bogoroditse vstopamo v svet duhovnosti. Gre za molitev, ki s svojo močjo in ponavljajočim se zvenom prikliče občutek višje sile, hrepenenja po duhovnem miru in ljubezni do božanskega.
Ameriška balada Shenandoah predstavlja ljubezen do narave. S podobo reke simbolizira hrepenenje po nečem oddaljenem, a dragocenem.
Naj vam glasba odpira prostor, v katerem besede včasih ne zadostujejo.

Andrej Makor (1987): PRAV PO PRSTIH (Marko Margon)
Astrum
Mojca Prus (1982): ŠÜRKA JE TISA (ljudska iz Gornjih Petrovec)
Astrum
Hilarij Lavrenčič (1962–2024): PETELINČEK JE ZAPIEU (beneška ljudska iz Trinka)
Astrum
Arvo Pärt (1935): BOGORÓDITSE DJÉVO
Universal Edition A.G.
James Erb (1926–2014): SHENANDOAH (ameriška ljudska)
Lawson-Gould Music Publishers Inc.

VOKALNA SKUPINA CANTILENA, PODLEHNIK

Vodja skupine: Jakob Feguš

MED TRADICIJO IN NAVDIHOM: UTRINKI REZIJANSKE PESMI
Sestava in obrazložitev sporeda: Jakob Feguš

Glasba, zlasti ljudska pesem, je pomembna za ohranjanje narodne in pokrajinske identitete, še posebno za tiste zunaj matične domovine. Rezija, pokrajina v Furlaniji, kjer živi slovenska manjšina, slovi po edinstvenih pesmih. Te odražajo njeno pokrajino, ki jo z vseh strani obdaja strmo gorovje. Prav to daje pesmi svojstven pečat in kaže prvobitno podobo te pokrajine, ljudi in njihove kulture. Navdahnila nas je, da smo raziskali vlogo oziroma preobrazbo rezijanske pesmi skozi čas in različne glasbene pristope pri skladanju zborovskih skladb. Zanimala nas je rezijanska melodija v prepletu tradicije in sodobnosti. V našem programu pesmi želimo predstaviti pot rezijanske melodije od preproste ljudske pesmi do uporabe rezijanske melodije v sodobnem zborovskem izrazu. Skladatelja Ambrož Čopi in Samo Vovk sta vsak po svoje združevala tradicionalne rezijanske motive s sodobnimi glasbenimi pristopi. V svojih zborovskih skladbah sta pokazala prefinjen občutek za rezijansko harmonijo in uporabo ritmičnih posebnosti, Vovk tudi v povezavi s sodobnejšimi ritmi in harmonijami, kar zazveni kot nekakšna naveza med ljudskim in novodobnim glasbenim pogledom. Ustno izročilo prepevanja rezijanske pesmi, preneseno v današnje zborovske skladbe, se je tudi zaradi svojih harmonskih in ritmičnih posebnosti uspešno ohranilo in bo tudi v sodobnejših priredbah še naprej bogatilo zborovsko zakladnico.

DA PA ĆANEN Ë SE ZMUDOW (ljudska iz Rezije)
ZRC SAZU
Ambrož Čopi (1973): … TU-W ALBO TO PUJÜTRANJO (ljudske iz Rezije)
I. Da lipa moja Njïvica
II. Da ta-na Sartë sëkala
III. Da lipa ma! Ke bëj na jë?
Astrum
Samo Vovk (1989): TA NA SOLBICI (Samo Vovk)
© Samo Vovk